Uradni list RS, št. 42/16, 113/22, 50/23 in 85/24 – ZLet-1
Sprejel Ministrstvo za obrambo · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za obrambo · EVA 2012-1911-0004
Uradni vir na PISRS ↗(1)Ta pravilnik ureja registracijo, označevanje, plovnost ter listine in knjige vojaških zrakoplovov Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)Za vprašanja glede registracije, plovnosti in certifikacij vojaških zrakoplovov, ki s tem pravilnikom ali drugimi predpisi, ki urejajo vojaško letalstvo, niso posebej urejena, se uporabljajo splošni predpisi o letalstvu.
(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.brezpilotni vojaški zrakoplov (v nadaljnjem besedilu: BPZ) po tem pravilniku je vojaški zrakoplov, ki je konstruiran in opremljen za izvajanje operacij brez posadke, potnikov na zrakoplovu in ni opredeljen kot vodeni izstrelek za enkratno uporabo. Tak zrakoplov mora biti sposoben izvršiti let po vnaprej programiranem načrtu in je upravljan na daljavo;
2.izkaz vojaške letalsko tehnične usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: izkaz) je listina, ki jo izda Vojaški letalski organ (v nadaljnjem besedilu: VLO) na podlagi veljavne civilne licence;
3.majhno popravilo vojaškega zrakoplova ali komponente zrakoplova je sprememba oziroma popravilo, ki neposredno ne vpliva na izpolnitev ustreznih tehničnih pogojev za plovnost, vendar pomeni odstopanje od predpisanih tehničnih pogojev za plovnost, če se ne izvede;
4.obvezujoči servisni bilten je navodilo imetnika certifikata tipa zrakoplova, komponente, dela ali opreme, katerega izvedba je obvezna za varno uporabo zrakoplova, komponente, dela ali opreme. Na podlagi obvezujočega servisnega biltena lahko VLO izda plovnostno tehnično zahtevo;
5.odpovedi BPZ so:
- katastrofalna odpoved: vse odpovedi, ki niso kritične ali velike odpovedi, pri čemer BPZ ni sposoben varnega leta ali pristanka, in lahko povzročijo tudi poškodbe ljudi,
- kritična odpoved: vse odpovedi, razen varnega leta, pri čemer BPZ ni več zmožen doseči načrtovane pristajalne točke oziroma točke za vrnitev nepoškodovanega BPZ,
- velika odpoved: vse odpovedi, ki rezultirajo v bistveni spremembi statusa brezhibnosti za izvedbo določene vrste naloge, naloga je prekinjena, varen let in zasilni pristanek v predvideni točki pristanka sta še mogoča,
- manjša odpoved: vse odpovedi z manjšimi spremembami statusa brezhibnosti za izvedbo določene vrste naloge, naloga se lahko nadaljuje, varen let in pristanek sta še mogoča;
6.operativno tehnična zahteva je zahteva VLO, ki se nanaša na letalsko tehnične postopke in procese, ki zagotavljajo pravilnost in ustrezno kakovost izvedbe del, velja pa za celotno floto vojaških zrakoplovov ali pa samo za njen določen del;
7.operater vojaškega zrakoplova je ustrezna letalska enota Slovenske vojske;
8.organizacija za vzdrževanje vojaških zrakoplovov je organizacija, ki je organizirana v skladu s predpisi o vojaškem letalstvu ali splošnimi predpisi o letalstvu, in ima veljavno potrdilo o ustreznosti, ki ga je izdal VLO;
9.plovnostno tehnična zahteva je zahteva VLO, katere izvedba predstavlja pogoj za zagotavljanje plovnosti vojaškega zrakoplova. Plovnostno tehnična zahteva se nanaša na zrakoplov, njegovo komponento, del ali vgrajeno opremo oziroma na uporabo zrakoplova;
10.potrdilo o priznanju tipa je listina, s katero VLO prizna certifikat tipa, ki so ga izdali pristojni letalski organi druge države za tip zrakoplova;
11.sistem BPZ je sistem, ki poleg BPZ obsega tudi elemente za upravljanje in delovanje takega zrakoplova;
12.sistem za prekinitev leta BPZ je sistem za takojšnjo ročno oziroma tudi avtomatsko prekinitev leta;
13.spričevalo o plovnosti vojaškega zrakoplova je dokument zrakoplova, s katerim se izkazuje, da vojaški zrakoplov izpolnjuje predpisane pogoje za varno uporabo oziroma letenje;
14.upravljavec sistema BPZ je oseba, ki upravlja sistem BPZ, pri čemer mora biti sposoben v vsakem trenutku prekiniti programiran in avtonomen let. Upravljavec se šteje kot vodja zrakoplova v skladu s predpisi, ki urejajo letenje vojaških zrakoplovov;
15.veliko popravilo je velika sprememba oziroma popravilo vojaškega zrakoplova ali komponente zrakoplova, ki neposredno vpliva na izpolnitev zahtev iz predpisov o plovnosti;
16.VLO je enota Slovenske vojske, ki opravlja strokovne in nadzorne naloge nad izvajanjem tega pravilnika, letalskih predpisov in standardov, ki veljajo za vojaške zrakoplove in vojaško letalsko tehnično osebje. Organiziran je kot samostojna in strokovna neodvisna vojaška organizacijska enota, podrejena neposredno načelniku Generalštaba Slovenske vojske;
17.vojaški zrakoplov je zrakoplov, vpisan v register vojaških zrakoplovov. Vojaški zrakoplov je tudi BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, in je vpisan v evidenco brezpilotnih vojaških zrakoplovov, katerih energija ob trku ne presega 66 J (v nadaljnjem besedilu: evidenca BPZ);
18.zasilni sistem BPZ je sistem za upravljanje s postopki za letenje v sili.
(2)Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako, kot to določajo splošni predpisi o letalstvu.
(1)Vojaški zrakoplovi se vpišejo v register vojaških zrakoplovov.
(2)Register vojaških zrakoplovov vodi organizacijska enota ministrstva, pristojna za splošne zadeve. Kopijo registra vojaških zrakoplovov hrani VLO.
(3)Register vojaških zrakoplovov se lahko vodi v elektronski obliki.
(1)Vojaški zrakoplov se vpiše v register vojaških zrakoplovov ali se iz njega izbriše na podlagi sklepa ministra, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: minister). Predlog za vpis ali izbris ministru poda VLO.
(2)Vpis vojaškega zrakoplova v register vojaških zrakoplovov opravi organizacijska enota ministrstva, pristojna za splošne zadeve in o tem izda potrdilo na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
(3)Če se vojaški zrakoplov začasno vpiše v register vojaških zrakoplovov ali se v register vojaških zrakoplovov vpiše zrakoplov v izdelavi, organizacijska enota iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o začasni registraciji ali potrdilo o vpisu vojaškega zrakoplova v izdelavi.
(1)K predlogu za vpis vojaškega zrakoplova v register vojaških zrakoplovov je treba priložiti:
1.listino o izdelavi oziroma nakupu zrakoplova, drugo listino o lastninski pravici ali listino o pravici uporabe zrakoplova;
2.tehnično dokumentacijo o zrakoplovu;
3.dovoljenja za delovanje radijskih postaj;
4.dokazilo o izbrisu iz drugega registra zrakoplovov, če je bil zrakoplov predhodno že vpisan v drug register zrakoplovov.
(2)Za listine iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zadostuje, da se pri vpisu navede, kje so, listino iz 3. točke prejšnjega odstavka pa se predloži, ko se jo pridobi od pristojnega organa.
(1)Vojaški zrakoplov, ki ga ministrstvo vzame v zakup, se lahko vpiše v register vojaških zrakoplovov, če se tako določi z zakupno pogodbo.
(2)K predlogu za vpis vojaškega zrakoplova, ki je bilo vzeto v zakup, je poleg listin iz prejšnjega člena treba priložiti še:
1.listino o zakupu;
2.spričevalo o sposobnosti zrakoplova za letenje ali primerljivo listino vojaškega zrakoplova države, v kateri je ali je bil zrakoplov registriran oziroma evidentiran;
3.dokaz, da je zakup zrakoplova vpisan v register zrakoplovov države, v kateri je zrakoplov registriran oziroma evidentiran, če je vpis zrakoplova v register zrakoplovov oziroma drugo ustrezno evidenco določen s predpisi te države oziroma, da je izbrisan iz tega registra oziroma evidence;
4.izjavo ali drugo listino, iz katere je razvidno, da je lastnik zrakoplova privolil, da se zrakoplov lahko vpiše v register vojaških zrakoplovov po tem pravilniku.
(3)Zrakoplov, ki se uporablja za obrambne potrebe na podlagi materialne dolžnosti, se ne vpisuje v register vojaških zrakoplovov.
(1)Vojaški zrakoplov, izdelan v Republiki Sloveniji, kateremu VLO izda dovoljenje za preizkušanje in ugotavljanje njegovih letalnih in tehničnih lastnosti, se začasno vpiše v register vojaških zrakoplovov.
(2)V register vojaških zrakoplovov se lahko vpiše vojaški zrakoplov v izdelavi, ki se izdeluje v Republiki Sloveniji po predpisih o gradnji zrakoplovov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, če je lastnik oziroma naročnik izdelave ministrstvo ali če vpis zrakoplova zahteva tuji lastnik oziroma naročnik izdelave zrakoplova, če se vojaški zrakoplov izdeluje za tujega operaterja
(1)Vojaški zrakoplov se iz registra vojaških zrakoplovov izbriše v primeru:
1.prodaje oziroma predloga za vpis v drug register zrakoplovov;
2.trajne neuporabnosti vojaškega zrakoplova;
3.dokazila o umiku vojaškega zrakoplova iz uporabe.
(2)K predlogu za izbris vojaškega zrakoplova iz registra vojaških zrakoplovov je treba priložiti prodajno pogodbo, kopijo računa, zapisnik pristojne komisije o letalski nesreči, zapisnik o trajni neuporabnosti, akt o izločitvi iz uporabe ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje eno od okoliščin iz prejšnjega odstavka.
V glavno knjigo registra vojaških zrakoplovov se vpisujejo:
1.letala;
2.helikopterji;
3.BPZ, katerega energija ob trku presega 66 J;
4.vojaški zrakoplovi v izdelavi.
(1)Glavna knjiga registra vojaških zrakoplovov je sestavljena iz enega ali več zvezkov, ki so oštevilčeni z zaporednimi rimskimi številkami. Vsak zvezek vsebuje določeno število vložkov. Število vložkov v posameznem zvezku določi organizacijska enota ministrstva, pristojna za splošne zadeve.
(2)Obrazec zvezka glavne knjige je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
(3)V vsakem zvezku glavne knjige so vložki oštevilčeni z zaporednimi številkami. Vsak zvezek vsebuje potrdilo organizacijske enote ministrstva, pristojne za splošne zadeve, označbo naslova glavne knjige, tekočo številko zvezka in število vložkov.
(4)Vsak vojaški zrakoplov se vpiše v samostojen vložek.
(5)Za vojaške zrakoplove v izdelavi se v vpisni list vložka glavne knjige registra vojaških zrakoplovov v rubriko “opombe” vpiše zabeležka o dogovoru ali o pogodbi za izdelavo.
(1)V vložku se vojaški zrakoplov vpiše v vpisni list, ki vsebuje naslednje rubrike:
1.zaporedna številka vpisa;
2.registrska oznaka;
3.proizvajalec;
4.tip;
5.serijska številka;
6.leto izdelave;
7.kategorija;
8.namen;
9.številka certifikata tipa zrakoplova države izdelovalca ali primerljive listine;
10.številka certifikata tipa zrakoplova Republike Slovenije;
11.prejšnja registracija v drugi državi, registrska oznaka in datum izbrisa;
12.dodatna oprema;
13.oborožitev;
14.datum vpisa;
15.datum izbrisa;
16.veljavnost spričevala o plovnosti;
17.opombe.
(2)Obrazec vpisnega lista je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
(1)V lastninski list vložka glavne knjige se vpišejo podatki o lastniku zrakoplova, domicilno letališče lastnika in podatki o tem, na kakšen način je ministrstvo pridobilo pravico do vpisa zrakoplova v register vojaških zrakoplovov.
(2)Obrazec lastninskega lista je kot priloga 4 sestavni del tega pravilnika.
(1)Zbirka listin se vodi posebej za vsak vložek glavne knjige.
(2)Zbirka listin vsebuje v potrjenem prepisu listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis vojaškega zrakoplova v register vojaških zrakoplovov, sklepe in dopise pristojnih organov ter vse druge listine, ki se nanašajo na vpis v vpisni list.
(3)Zbirka listin se vodi na obrazcu, ki je kot priloga 5 sestavni del tega pravilnika.
Poleg glavne knjige in zbirke listin se vodijo tudi pomožne knjige oziroma listine v obliki kartic, in sicer:
1.imenik vojaških zrakoplovov, ki vsebuje seznam vojaških zrakoplovov po zaporedju določanja registrskih oznak vojaških zrakoplovov, z navedbo številke vložka glavne knjige. Imenik vojaških zrakoplovov se vodi na obrazcu, ki je kot priloga 6 sestavni del tega pravilnika;
2.imenik izbrisanih vojaških zrakoplovov, ki vsebuje seznam izbrisanih vojaških zrakoplovov po datumu izbrisa. Imenik izbrisanih vojaških zrakoplovov se vodi na obrazcu, ki je kot priloga 7 sestavni del tega pravilnika.
(1)BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, se vpiše v evidenco BPZ, na podlagi akta načelnika Generalštaba Slovenske vojske, na obrazcu, ki je kot priloga 7a sestavni del tega pravilnika.
(2)K predlogu za vpis BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, se v evidenco BPZ priloži listina o izdelavi oziroma nakupu, druga listina o lastninski pravici ali listina o pravici uporabe BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, ter tehnična dokumentacija o BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J.
(3)Evidenco BPZ vodi bataljon, njemu enaka ali višja enota Slovenske vojske, ki razpolaga z BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J.
(4)Enota Slovenske vojske iz prejšnjega odstavka o vsakokratni spremembi evidence BPZ obvešča organizacijsko enoto ministrstva, pristojno za splošne zadeve, in VLO, ki hranita kopijo evidenc BPZ.
(5)Evidenca BPZ se kot evidenčni list za posamezen BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, vodi v fizični ali elektronski obliki, in obsega:
1.zaporedno številko vpisa;
2.podatke o kompletu sistema BPZ;
3.podatke o proizvajalcu;
4.serijsko ali evidenčno številko;
5.tip ali model;
6.leto izdelave;
7.namen uporabe;
8.podatke o dodatni opremi;
9.datum vpisa;
10.datum izbrisa;
11.opombe.
(6)BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, se izbriše iz evidence BPZ v primeru:
- prodaje oziroma predloga za vpis v drugo evidenco;
- trajne neuporabnosti;
- dokazila o umiku iz uporabe.
(1)Vojaški zrakoplovi, razen BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, se označijo z zastavo Republike Slovenije.
(2)Zastava se namesti na zgornjem delu obeh strani smernega stabilizatorja, na zgornji del zunanjih strani smernih stabilizatorjev, če ima zrakoplov dva ali več smernih stabilizatorjev, oziroma na obe strani zadnjega dela trupa, če zrakoplov nima smernega stabilizatorja.
(3)Dolžina zastave Republike Slovenije je najmanj 40 cm in se lahko prilagaja velikosti zrakoplova, če je velikost uporabne površine smernega stabilizatorja ali zadnjega dela trupa premajhna za namestitev zastave v minimalni dolžini. Velikost zastave na BPZ se prilagodi njegovi velikosti.
(4)Vojaški zrakoplovi so praviloma maskirne barve z razporeditvijo barv, ki je določena s predpisom, ki ureja registracijo in označevanje motornih in bojnih vozil Slovenske vojske.
(1)Oznako pripadnosti zrakoplova vojaškemu letalstvu Slovenske vojske sestavljajo trije koncentrični krogi v barvah državne zastave. Zunanji krog je bele, srednji modre in notranji rdeče barve. Oznaka pripadnosti vojaškemu letalstvu Slovenske vojske se namesti na obe strani zadnjega dela trupa, na zgornjo površino desnega krila in na spodnjo površino levega krila. Če vojaški zrakoplov nima kril, se oznaka pripadnosti namesti na obe strani zadnjega dela trupa. Premer oznake je dve širini zastave iz prejšnjega člena.
(2)Oblika oznake pripadnosti vojaškemu letalstvu Slovenske vojske je določena na risbi, ki je kot priloga 8 sestavni del tega pravilnika.
(1)Registrska oznaka vojaških zrakoplovov je sestavljena iz dveh delov, ki sta ločena s pomišljajem. Prvi del je sestavljen iz kombinacije črke in številke ter označuje vrsto in tip zrakoplova, drugi del je dvomestna registrska številka, ki se določi ob vpisu v register vojaških zrakoplovov.
(2)Registrska oznaka se namesti pod zastavo Republike Slovenije. Višina oznake je polovica dolžine zastave, dolžina oznake pa je enaka dolžini zastave.
(3)Registrska številka vojaškega zrakoplova se namesti na obe strani sprednjega dela trupa, na zgornjo površino levega krila in na spodnjo površino desnega krila. Če vojaški zrakoplov nima kril, se registrska številka namesti na obe strani prednjega dela trupa. Višina številk je enaka višini oznake pripadnosti vojaškemu letalstvu Slovenske vojske.
(1)Evidenčna številka BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J (v nadaljnjem besedilu: evidenčna številka), je lahko serijska številka BPZ, ki jo določi proizvajalec.
(2)Evidenčno številko lahko določi tudi enota Slovenske vojske, ki vodi evidenco BPZ.
(3)Evidenčna številka iz prejšnjega odstavka mora biti pred vpisom v evidenco BPZ usklajena z VLO.
(4)Evidenčno številko se namesti na BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66J, razen če to zaradi velikosti tega BPZ ni mogoče.
Vojaški zrakoplovi so lahko označeni tudi z oznako pripadnosti določenemu poveljstvu ali enoti. Posamezen vojaški zrakoplov ima lahko tudi svoje ime.
Zrakoplovi, ki se uporabljajo za obrambne potrebe na podlagi materialne dolžnosti, se v vojni označijo s primerno veliko oznako pripadnosti Slovenski vojski.
Slovenska vojska izdela tehnično in tehnološko dokumentacijo za registrske oznake, oznake pripadnosti in barvanje vojaških zrakoplovov ter določi mesta označevanja na zrakoplovih v skladu s tem pravilnikom.
(1)Določbe tega poglavja se uporabljajo za zrakoplove ministrstva, ki so v postopku vpisa ali so že vpisani v register vojaških zrakoplovov.
(2)Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje plovnosti BPZ nad 150 kg največje vzletne mase.
(1)Za plovnost vojaškega zrakoplova je odgovoren poveljnik letalsko tehnične enote v letalski enoti.
(2)Če poteka na vojaškem zrakoplovu nadgradnja ali modifikacija in je bila za to imenovana projektna skupina, ki je začasno zadolžila vojaški zrakoplov, je za izpolnjevanje zahtev o plovnosti takšnega zrakoplova odgovoren vodja projektne skupine.
(1)VLO izda ali podaljša spričevalo o plovnosti vojaškega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) z veljavnostjo 12 mesecev ali z neomejenim rokom veljavnosti.
(2)Pogoje za izdajo spričevala z neomejenim rokom veljavnosti določi VLO v skladu s predpisi.
(3)Ugotavljanje plovnosti vojaškega zrakoplova se ne izvaja za vojaški zrakoplov v izdelavi.
(1)V spričevalo se vpišejo podatki o vrsti zrakoplova, registrski oznaki, proizvajalcu zrakoplova, tipu in modelu zrakoplova, serijski številki zrakoplova, kategoriji, namenu uporabe zrakoplova, veljavnosti spričevala in omejitvah.
(2)Obrazec spričevala je kot priloga 9 sestavni del tega pravilnika.
(1)V primeru prodaje ali donacije vojaškega zrakoplova, VLO v skladu z veljavnimi predpisi, po pregledu vojaškega zrakoplova in ugotovitvi njegove skladnosti s certifikatom tipa ali primerljive odobritve, izda izvozno spričevalo.
(2)Postopek za izdajo izvoznega spričevala je enak postopku za izdajo spričevala o plovnosti.
(3)Obrazec izvoznega spričevala je kot priloga 10 sestavni del tega pravilnika.
(1)Vložnik mora zahtevo za izdajo spričevala vložiti na obrazcu, ki ga določi VLO.
(2)Če se vojaškemu zrakoplovu spričevalo izdaja prvič, mora vložnik k zahtevi iz prejšnjega odstavka predložiti dokumentacijo zrakoplova po seznamu, ki ga določi VLO.
(3)Zrakoplov, ki ga pridobi Slovenska vojska in se vpiše v register vojaških zrakoplovov, mora izpolnjevati plovnostne in okoljevarstvene zahteve. Zrakoplov mora imeti certifikat tipa ali primerljivo odobritev, ki jo izda oziroma prizna VLO.
(4)Za rabljen zrakoplov, ki v celoti ne izpolnjuje zahtev v zvezi s certifikatom tipa ali primerljivo odobritvijo in to ne vpliva na varnost, se lahko izda spričevalo z omejitvami.
(1)Vložnik zahteve za izdajo spričevala za nov tip zrakoplova, mora VLO zagotoviti komplet publikacij za uporabo in vzdrževanje zrakoplova z naročnino revizij za vsaj eno periodično obdobje naročanja, kot ga opredeli proizvajalec zrakoplova. Revizije publikacij za uporabo in vzdrževanje zrakoplova po preteku prvega periodičnega obdobja naročanja za VLO zagotavlja enota Slovenske vojske, v okviru katere je vzdrževalna organizacija najvišjega nivoja vzdrževanja tega tipa zrakoplova.
(2)Če gre za nov tip zrakoplova, se pooblaščenemu osebju VLO zagotovi ustrezno usposabljanje pri proizvajalcu zrakoplova ali z njegove strani pooblaščeni organizaciji.
VLO opravi pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti v naslednjih primerih:
1.ob izdaji ali podaljšanju spričevala;
2.pred vrnitvijo spričevala;
3.ob zamenjavi spričevala, in sicer v primeru zahteve za spremembo namembnosti letalske operacije, ki se želi izvajati z vojaškim zrakoplovom, in tudi v primeru zahteve za odpravo omejitev, vpisanih v spričevalo;
4.če je na vojaškem zrakoplovu nastala večja poškodba ali obstaja sum, da je bil zrakoplov poškodovan;
5.v primeru uporabe vojaškega zrakoplova, ki ni v skladu z letalnim priročnikom zrakoplova;
6.v primeru dvoma, ali vojaški zrakoplov izpolnjuje pogoje plovnosti.
(1)Postopek izdaje, podaljšanja ali odvzema spričevala se začne na podlagi zahteve za pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti, vodijo pa ga letalski nadzorniki iz sestave VLO.
(2)Zahteva za pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti mora biti vložena na obrazcu, ki ga določi VLO.
(3)Na pregledu vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti mora biti prisoten licencirani letalski inženir iz enote Slovenske vojske, v okviru katere se izvaja vzdrževanje najvišjega nivoja v Slovenski vojski.
(4)Letalski nadzornik lahko pri konkretni izvedbi postopka izdaje ali podaljšanja spričevala po svoji presoji pozove k sodelovanju tudi strokovno letalsko osebje, ki je sodelovalo pri izvedbi del na posameznem vojaškem zrakoplovu (letalski tehniki, preizkusni piloti itd.).
(5)Letalskim nadzornikom morata biti zagotovljena prost dostop do vseh prostorov, opreme in do vojaškega zrakoplova ter pomoč, ki jo potrebujejo za izvršitev svojih nalog.
(1)Če je pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti načrtovan v tujini, mora oseba iz tretjega odstavka prejšnjega člena zagotoviti vse tehnične pogoje za nemoteno izvedbo takšnega pregleda v tujini.
(2)Namera o nabavi novega tipa vojaškega zrakoplova ali namera o tehničnih spremembah na vojaških zrakoplovih, ki so že v uporabi v Slovenski vojski, ki jih ni odobril imetnik tipskega certifikata za tak tip zrakoplova (nadgradnja vojaškega zrakoplova), ali nabava ostalih letalsko tehničnih materialnih sredstev, kot so oprema, sistemi in komponente za vgradnjo na vojaški zrakoplov ali za njegovo vzdrževanje, mora biti VLO sporočena v fazi določanja tehničnih specifikacij, vezanih na plovnost zrakoplova, in sicer pred izdelavo poziva za ponudbe. Na podlagi odobritve VLO zahtevanih tehničnih specifikacij glede plovnosti zrakoplova s strani VLO, za namen kasnejše certifikacije in podelitve spričevala, se lahko izvede izdaja poziva za pridobitev ponudbe.
Pregledi vojaških zrakoplovov, ki jih opravlja VLO za ugotavljanja plovnosti, so osnovni, redni in izredni.
(1)Osnovni pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti (v nadaljnjem besedili: osnovni pregled) se izvaja:
1.pred prvo izdajo spričevala o plovnosti vojaškega zrakoplova;
2.na vseh ostalih vojaških zrakoplovih po obnovi oziroma popravilu večjega dela nosilne konstrukcije ali spremembi, ki lahko vpliva na spremembo osnovnih lastnosti vojaškega zrakoplova (trdnost, življenjska doba in tehnične karakteristike);
3.po izvedbi večjih modifikacij in nadgradnje na vojaškem zrakoplovu, ki lahko vpliva na spremembo njegovih osnovnih lastnosti (trdnost, življenjska doba in tehnične karakteristike).
(2)Osnovni pregled vsebuje pregled vojaškega zrakoplova, preverjanje delovanja njegovih naprav in opreme na zemlji, pregled tehnične dokumentacije in njegovo preverjanje v letu.
(1)Redni pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti (v nadaljnjem besedilu: redni pregled) se izvaja pred podaljšanjem veljavnosti spričevala.
(2)Izjemoma se lahko redni pregled za ugotavljanje plovnosti opravi tudi v času veljavnosti spričevala, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, kot je na primer predvidena napotitev vojaškega zrakoplova na opravljanje nalog za daljše časovno obdobje.
(3)Redni pregled vsebuje pregled vojaškega zrakoplova in pregled njegove tehnične dokumentacije.
(1)Izredni pregled za ugotavljanje plovnosti vojaškega zrakoplova (v nadaljnjem besedilu: izredni pregled) odredi letalski nadzornik:
1.v primeru dvoma, ali zrakoplov izpolnjuje pogoje plovnosti;
2.če je poškodovana osnovna konstrukcija zrakoplova ali obstaja sum, da je bila poškodovana;
3.v primeru uporabe zrakoplova, ki ni v skladu z letalnim priročnikom zrakoplova.
(2)Izredni pregled vojaškega zrakoplova vsebuje:
1.pregled tehnične dokumentacije;
2.pregled vojaškega zrakoplova ali njegovih posameznih sestavnih delov, opreme ali naprav;
3.nujne funkcionalne preizkuse na zemlji in preizkušanje vojaškega zrakoplova v letu, če se s pregledom na zemlji ne more ugotoviti njegove sposobnosti za varno letenje.
(1)O pregledu vojaškega zrakoplova za ugotavljanja plovnosti se vodi zapisnik.
(2)V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti se v zapisniku določijo zahteve, ki morajo biti izpolnjene za izpolnjevanje plovnostnih zahtev ter določijo roki, do katerih morajo biti dostavljena potrdila o izpolnjevanju teh zahtev.
(3)O odpravi nepravilnosti ali pomanjkljivosti vložnik pisno obvesti izdajatelja zahtev.
(4)Pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti se v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti lahko začasno prekine.
(5)Obrazec zapisnika iz tega člena določi VLO.
(1)Pregled vojaškega zrakoplova za ugotavljanje plovnosti se izvaja s pregledom njegove dokumentacije, s pregledom zrakoplova ter po potrebi s preizkusom njegovega delovanja na zemlji in v letu.
(2)Če vojaški zrakoplov izpolnjuje pogoje plovnosti z omejitvami, se omejitve evidentirajo v spričevalu.
(1)Vsako odstopanje od zahtev plovnosti pomeni, da je vojaški zrakoplov neploven.
(2)VLO lahko kadarkoli na podlagi utemeljenih razlogov prekliče veljavnost izdanega spričevalo.
(3)Neveljavno spričevalo mora uporabnik vrniti VLO v roku, ki ne sme biti daljši od treh delovnih dni.
(4)Pri zavrnitvi zahteve za izdajo oziroma podaljšanje spričevala se izda zapisnik o zavrnitvi zahteve za izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti spričevala. Odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti spričevala je dokončna. Vložnik lahko ponovno vloži zahtevo za izdajo oziroma podaljšanje spričevala takrat, ko so izpolnjeni vsi pogoji oziroma zahteve, zaradi katerih je bila prvotna zahteva zavrnjena.
Spričevalo in dokumentacijo vojaškega zrakoplova lahko v skladu s predpisom, ki ureja preiskovanje letalskih nesreč vojaških zrakoplovov, začasno zaseže preiskovalec Stalne komisije za preiskovanje letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov vojaških zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: preiskovalec), ki ga je imenoval glavni preiskovalec. Preiskovalec, ki je spričevalo zasegel, o tem takoj obvesti VLO.
(1)Vsi vpisi v dokumentacijo vojaškega zrakoplova morajo biti jasni in natančni. Če je treba vpis popraviti, se popravek opravi na način, ki razločno kaže prvotni vpis. Vsak popravek mora biti opremljen z datumom popravka in s podpisom osebe, ki je popravek opravila.
(2)Letalske enote Slovenske vojske morajo zagotoviti trajno hrambo dokumentov in vse povezane listinske dokumentacije, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev plovnosti vojaških zrakoplovov.
(1)Vojaškemu zrakoplovu, ki ima vgrajeno nedelujočo opremo, se ne izda oziroma se ne podaljša veljavnost spričevala, razen če to dopuščajo lista minimalne potrebne delujoče opreme zrakoplova (MEL – Minimum Equipment List) ali tabele minimalnih sistemskih zahtev za različne operativne pogoje (GO/NO GO tabela).
(2)V primeru nedelovanja opreme, lahko VLO izjemoma izda spričevalo z omejitvijo. Vzroki nedelovanja opreme morajo biti odpravljeni v odrejenem roku.
(3)Nedelujoča oprema mora biti označena v skladu z MEL oziroma z GO/NO GO tabelo in navedena v listi odloženih del (Hold Item List).
(4)Del, komponenta ali oprema s pretečenim resursom oziroma življenjsko dobo se ne sme vgraditi v vojaški zrakoplov.
(1)Če pride do okvare, zaradi katere je vojaški zrakoplov sposoben za varno letenje z določenimi omejitvami, lahko VLO izda dovoljenje za tehnični prelet zrakoplova do letališča popravila.
(2)Izjemoma lahko vojaški zrakoplov, ki je izvršil zasilni pristanek zaradi okvare ali poškodbe, opravi tehnični prelet do letališča, določenega za pristanek, če so v tehničnem sistemu za vzdrževanje in letalnem priročniku predpisani postopki, pogoji in način preleta glede na vrsto okvare ali poškodbe.
(3)Obrazec dovoljenje za tehnični prelet določi VLO.
(1)Radijske, navigacijske in pitostatične sisteme vojaških zrakoplovov je treba testirati minimalno na 12 mesecev.
(2)Funkcionalno preverjanje vojaških zrakoplovov v letu je treba izvesti minimalno na 12 mesecev.
V vojaški zrakoplov je dovoljeno vgraditi le brezhibne in nepoškodovane komponente, opremo in dele, ki so certificirani za uporabo v letalstvu in so izdelani oziroma vzdrževani v pooblaščeni organizaciji za proizvodnjo, oziroma v pooblaščeni organizaciji za vzdrževanje ter opremljeni s predpisanimi dokumenti o izvoru in ustreznosti.
(1)Za tip vojaškega zrakoplova, ki se prvič vpiše v register vojaških zrakoplovov, se mora predhodno izvesti certifikacijski postopek.
(2)Za nadgradnjo ali modifikacijo v Slovenski vojski že registriranega tipa vojaškega zrakoplova se mora izvesti postopek ustrezne certifikacije, s katerim se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za plovnost.
(3)VLO lahko prizna certifikat tipa vojaškega zrakoplova ali drugo primerljivo listino, če jo je izdal tuji vojaški certifikacijski letalski organ.
(4)VLO lahko prizna certifikat tipa zrakoplova, če ga je izdala Evropska agencija za varnost v letalstvu ali država, ki ima sklenjen sporazum z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu.
(5)VLO lahko izvede dodatni certifikacijski postopek, če konfiguracija in oprema zrakoplova odstopata od podatkov iz vojaških ali civilnih certifikacijskih listin, ki jih izda tuji vojaški certifikacijski organ ali pristojna agencija za civilno letalstvo.
(1)Vzdrževanje, popravila, zamenjave, izboljšave, obnove in nadgradnje vojaških zrakoplovov lahko izvajajo le tiste letalske enote Slovenske vojske in organizacije izven sestave Slovenske vojske, ki jih je preveril in odobril VLO.
(2)Načrtovanje in gradnjo vojaških zrakoplovov, motorjev, propelerjev, opreme in delov vojaških zrakoplovov za potrebe Slovenske vojske, lahko izvajajo le tiste letalske enote Slovenske vojske in organizacije izven sestave Slovenske vojske, ki so jih preverile in odobrile pristojne letalske oblasti, o čemer odloči VLO.
(3)Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati letalske enote in organizacije iz prvega in drugega odstavka tega člena, določi VLO na podlagi splošnih predpisov o letalstvu oziroma posebnih vojaških letalskih predpisov in standardov.
(4)VLO redno opravlja preverjanje organizacij izven sestave Slovenske vojske z nadzori v obdobjih, ki ne smejo biti daljši od 24 mesecev.
(5)Na podlagi izvedenih nadzorov in izpolnjevanja zahtev VLO izda letalskim enotam in organizacijam iz tega člena potrdilo o ustreznosti za izvedbo vzdrževalnih in drugih del na vojaških zrakoplovih (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o ustreznosti).
(6)Če se v okviru nadzorov ali kako drugače v letalskih enotah ali organizacijah iz prejšnjega odstavka ugotovijo nepravilnosti, lahko VLO omeji, začasno prekliče veljavnost ali razveljavi potrdilo o ustreznosti.
(7)Obrazec potrdila o ustreznosti letalske enote ali organizacije po tem členu določi VLO.
(8)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, VLO praviloma ne preverja in ne odobrava proizvajalcev zrakoplovov, ki so jih že odobrile druge pristojne letalske oblasti, in tudi ne proizvajalcev motorjev, propelerjev, opreme in delov, ki so vgrajeni na zrakoplov.
(1)Vzdrževanje vojaških zrakoplovov, vpisanih v register vojaških zrakoplovov, se izvaja na podlagi potrjenega sistema vzdrževanja in programa vzdrževanja za posamezen tip zrakoplova.
(2)Sistem vzdrževanja zrakoplova proizvajalca zrakoplova strokovno verificira VLO in ga s sklepom potrdi minister.
(3)Za izdelavo programov vzdrževanja je odgovorna letalsko tehnična enota Slovenske vojske, ki izvaja bazno vzdrževanje vojaških zrakoplovov. Programe vzdrževanja strokovno verificira najvišji častnik, pristojen za nadzor kakovosti vzdrževanja v enoti, v okviru katere je vzdrževalna organizacija najvišjega nivoja vzdrževanja tega tipa vojaškega zrakoplova, odobri pa jih VLO.
V poveljstvu letalske enote, ki v svojem sestavu vsebuje najmanj letalsko tehnični vod, mora biti razporejen častnik, ki je licenciran letalski inženir in je odgovoren za vzpostavitev in zagotavljanje sistema kakovosti izvajanja letalsko tehničnih del v enoti oziroma poveljstvu.
(1)Letalska tehnična enota ali projektna skupina za nabavo, nadgradnjo ali modifikacijo vojaškega zrakoplova, mora o odpovedi ali napaki, ki se je zgodila ali je bila zaznana, in bi lahko vplivala na varnost letenja, najpozneje v treh delovnih dneh po odkritju posredovati poročilo v VLO.
(2)Če se napaka pojavi zaradi nepravilnega ravnanja tehničnega osebja, se morajo takoj sprejeti in izvesti ustrezni ukrepi za preprečitev ponavljanja napak.
(3)Poročilo o zabeleženem dogodku mora vsebovati:
1.tip vojaškega zrakoplova;
2.podrobnosti o letu;
3.opis dogodka ali poškodbe in tehnične podrobnosti;
4.ime osebe, ki je izdelala poročilo.
(4)V poročilu iz prejšnjega odstavka mora biti pojasnjena tudi napaka, navedeni sprejeti ukrepi in seznam obveščenih o dogodku.
(5)O dogodkih, ki so si podobni, se poroča ločeno in pri tem enkratno poročanje ni dovoljeno. Obrazec poročila iz tega člena določi VLO.
(6)Postopek odpravljanja odpovedi ali napak je določen v Operativnem priročniku letalskih enot Slovenske vojske.
(1)VLO s posebnim tehničnim navodilom določi definicije posameznih tipov preizkusov oziroma preverjanj vojaškega zrakoplova v letu.
(2)Če je vojaški zrakoplov na vzdrževanju, popravilu ali modifikaciji in je za dokončanje del treba izvesti njegov preizkus oziroma preverjanje v letu, pri tem pa mu je potekla veljavnost spričevala o plovnosti, mora letalska enota ali imenovana projektna skupina v VLO dostaviti zahtevo za preizkus ali preverjanje v letu. Obrazec zahteve za preizkus ali preverjanje vojaškega zrakoplova v letu določi VLO.
(3)Dovoljenje za preizkus oziroma preverjanje vojaškega zrakoplova v letu se izda na obrazcu, ki ga določi VLO.
(4)Preizkuse oziroma preverjanja vojaškega zrakoplova v letu lahko izvajajo samo piloti iz seznama pilotov za izvajanje tovrstnih letov, ki ga izda VLO.
(5)Vodja posadke, ki izvaja preizkus oziroma preverjanje vojaškega zrakoplova v letu na posameznem zrakoplovu mora ostati isti od začetka do konca izvedbe preizkusa oziroma preverjanja zrakoplova v letu. V primeru zamenjave vodje posadke med izvajanjem preizkusa oziroma preverjanja vojaškega zrakoplova v letu (če je treba preizkus oziroma preverjanje zrakoplova izvesti v več zaporednih letih), se mora preizkus oziroma preverjanje zrakoplova v letu izvesti ponovno od začetka in v celoti.
(6)Po posebni odobritvi VLO lahko na preizkusu oziroma preverjanju vojaškega zrakoplova v letu sodeluje tudi letalski nadzornik in letalsko tehnično osebje, ki je potrebno za izvedbo leta. To osebje mora biti poimensko določeno v dovoljenju za preizkus oziroma preverjanje vojaškega zrakoplova v letu.
(7)Če preizkus oziroma preverjanje vojaškega zrakoplova v letu izvaja član posadke, ki ni pripadnik Slovenske vojske, mora VLO predhodno validirati njegovo strokovno usposobljenost.
Če v sklopu vzdrževalnega pregleda ali drugih del na vojaškem zrakoplovu ni mogoče izvesti vseh predvidenih del na zemlji, mora oseba, pristojna za izdajo potrdila o vrnitvi vojaškega zrakoplova v uporabo, po zaključku vseh del na zemlji, izdati potrdilo o njegovi vrnitvi v uporabo z omejitvijo do dokončanja vseh predpisanih del na zrakoplovu.
(1)Letalsko tehnično osebje, ki vzdržuje vojaške zrakoplove, mora imeti veljaven izkaz vojaške letalsko tehnične usposobljenosti. Letalsko tehničnemu osebju izven sestave Slovenske vojske mora VLO predhodno validirati njihovo strokovno usposobljenost.
(2)Izkaz vojaške letalsko tehnične usposobljenosti se podaljšuje v skladu s predpisi.. Vojaške osebe, ki izvajajo strokovna dela in naloge na letalsko tehničnem področju, podaljšujejo izkaz na podlagi potrdila o opravljenem delu v svoji enoti.
(3)(prenehal veljati).
(4)(prenehal veljati).
Za izvajanje postopkov ugotavljanja izpolnjevanja certifikacijskih in plovnostnih zahtev, izdajo certifikatov o ustreznosti ter izdajo, podaljševanje in odvzem spričeval za BPZ iz tega podpoglavja, je pristojen VLO.
(1)Za potrebe izpolnjevanja plovnostnih zahtev se BPZ glede na največjo dovoljeno vzletno maso BPZ delijo v tri vrste, in sicer:
1.mikro BPZ z največjo vzletno maso do vključno 5 kg;
2.mini BPZ z največjo vzletno maso do vključno 25 kg;
3.lahki BPZ z največjo vzletno maso do vključno 150 kg.
(2)BPZ z največjo vzletno maso večjo od 25 kg so podvrženi postopku certifikacije. Uspešna certifikacija dokazuje, da je delovanje BPZ zanesljivo in onemogoča nenamerno zapustitev predvidenega območja letenja. Na koncu postopka certifikacije VLO izda ustrezno potrdilo o ustreznosti liste tehničnih podatkov s predvidenim območjem letenja.
(3)Postopke ugotavljanja plovnosti VLO preverja na BPZ, katerih največja vzletna masa presega 5 kg.
(4)Mikro BPZ in BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J, nista podvržena postopkom testiranja in verifikacije.
Plovnost BPZ je mogoče vzpostaviti, če:
1.je odobren osnovni načrt gradnje in plovnostnih zahtev BPZ;
2.je BPZ skladen z dokumentacijo načrta gradnje tipa BPZ;
3.je bilo ugotovljeno s preračuni, verifikacijo in testi, da je BPZ varen in njegovo delovanje brez težav;
4.BPZ izpolnjuje zahteve za delovanje oziroma opravljanje nalog;
5.BPZ izpolnjuje okoljevarstvene zahteve.
BPZ mora imeti za izvajanje posamezne letalske naloge veljavno listo tehničnih podatkov, ki vsebuje status certificirane konfiguracije BPZ za izvajanje naloge ter tudi specifične zadržke in omejitve za izvedbo naloge.
(1)BPZ se razvrščajo v tri skupine, ki se določijo v skladu z načrtovanim konceptom naloge.
(2)V skupino 1 se razvrščajo BPZ, ki lahko letijo do višine 120 m nad terenom, znotraj vidnega polja upravljalca sistema BPZ in nad neposeljenim območjem.
(3)V skupino 2 se razvrščajo BPZ, ki lahko letijo nad 120 m nad terenom, zunaj vidnega območja upravljalca sistema BPZ in nad neposeljenim območjem.
(4)V skupino 3 se razvrščajo BPZ, ki lahko letijo nad poseljenim območjem ali prevažajo nevarni tovor.
(1)Za BPZ skupine 1 se vzpostavi program testiranja, ki ga potrdi VLO ter vključuje teoretično preverjanje, eksperimentalno preverjanje in program testiranja v letu.
(2)Testira se celoten sistem BPZ, vključno z vsemi podsistemi in opremo ter tudi računalniško programsko opremo, ki vpliva na izpolnjevanje zahtev o omejitvi območja letenja.
(3)Dodatno mora biti določen sistem zanesljivosti, ki jasno pokaže redundance ali singularitete in posledice v primeru okvare. Posledice odpovedi posamezne enote ali podsistema morajo biti analizirane v oceni okvare.
(4)V primeru modifikacij celotnega sistema mora biti izvedeno preverjanje z namenom, da se dokaže, da spremembe ne vplivajo na izpolnjevanje zahtev za letenje znotraj predvidenega območja.
(1)Sistem BPZ mora izpolnjevati standarde zanesljivosti za avtomatsko prekinitev leta, ki preprečuje BPZ zapustitev predvidenega območja letenja.
(2)Pot leta in stanje zrakoplova morata biti kontinuirano spremljana in prikazana pilotu BPZ v času, ki mora biti čim bližje realnemu času.
(3)Razvoj in testiranje računalniške programske opreme se izvede na podlagi ustreznega predpisa ali navodila, ki predstavlja jamstvo za izpolnjevanje zahtev za letenje znotraj predvidenega območja.
(4)Na zemlji mora biti zagotovljen postopek zapisovanja podatkov o parametrih leta, ki omogoča rekonstrukcijo celotnega leta tudi v primeru zrušitve BPZ.
(1)Proizvajalec tipa BPZ mora za potrebe verifikacije pripraviti program testiranja, ki vključuje teoretično preverjanje, eksperimentalno preverjanja in testiranje celotnega sistema BPZ v letu.
(2)V okviru verifikacije mora biti izveden:
1.nadzor plovnostni celotnega sistema, ki ga opravi VLO;
2.pregled posameznih sistemov in opreme, vključno z računalniško programsko opremo, zahtevano za ugotovitev plovnosti BPZ oziroma izvedbo varnih letov, in tudi pregled zemeljske opreme, potrebne za varno letenje;
3.pregled sistemov za izvajanje letenja v sili;
4.pregled postopkov za zagotovitev standardov zanesljivosti. Posledice odpovedi posamezne enote in podsistema morajo biti analizirane v oceni okvare;
5.ugotovitev izpolnjevanja plovnostnih zahtev za:
- opremo, potrebno za izvedbo nalog;
- opremo, ki bistveno ne vpliva na varnost letenja;
- zemeljsko podporno in testno opremo, namenjeno za uporabo na oziroma z BPZ, ki neposredno vpliva na plovnost.
(1)Sistem BPZ mora izpolnjevati zahteve glede opremljenosti za vključevanje BPZ v nekontroliran zračni prostor.
(2)Sistem BPZ mora biti opremljen s sistemi za prekinitev leta in sistemi za izvajanje postopkov v sili.
(3)Pot leta in stanje BPZ morata biti kontinuirano spremljana in prikazana upravljavcu sistema BPZ v času, ki mora biti čim bližje realnemu času.
(4)Z namenom zagotovitve rekonstrukcije celotnega leta BPZ, tudi v primeru zrušitve, morajo biti zagotovljeni postopki za zapisovanje podatkov o parametrih leta:
1.v osnovi vgrajeno na BPZ vsaj za zadnjih 15 minut leta;
2.v kontrolni postaji za celotno misijo.
(5)Na BPZ vgrajena oprema izpolnjuje plovnostne zahteve, če:
1.so navedeni razlogi za uporabo komercialne opreme;
2.je komercialna oprema skladna z industrijskimi standardi kot minimum, oziroma je priložena specifikacijska lista ali lista tehničnih podatkov;
3.je zagotovljen sistem kakovosti med izdelavo;
4.je bilo s preračuni, preverjanji in testnimi leti dokazano, da je sistem BPZ z vgrajeno opremo varen za uporabo;
5.so bili testi obremenitev izvedeni brezhibno.
(6)Za razvoj in testiranje računalniške programske opreme se zahteva uporaba ustreznega predpisa ali standarda. To še posebej velja za postopke kontrole kakovosti, vključno za vse dele računalniške programske opreme, ki lahko privedejo do:
1.katastrofalnih odpovedi celotnega sistema;
2.kritičnih odpovedi celotnega sistema;
3.velikih odpovedi celotnega sistema.
(1)Proizvajalec tipa BPZ mora za potrebe certifikacije pripraviti program testiranja, ki vključuje teoretično preverjanje, eksperimentalno preverjanje in testiranje celotnega sistema BPZ v letu. Prav tako je v postopku certifikacije treba preveriti zmožnost integracije BPZ v kontroliranem zračnem prostoru.
(2)V okviru tipske certifikacije morajo biti izvedeni:
1.nadzor plovnostni celotnega sistema, ki ga opravi VLO;
2.nadzor plovnosti posameznih sistemov in opreme, vključno z računalniško programsko opremo za ugotovitev plovnosti BPZ, oziroma izvedbo varnih letov, ki vključujejo tudi vzlet in pristanek ali kontrolirano zrušitev na točki destinacije;
3.nadzor zemeljske opreme, potrebne za varno letenje;
4.nadzor plovnostnih postopkov za letenje v sili;
5.pregled postopkov za zagotovitev standardov zanesljivosti. Posledice odpovedi posamezne enote in podsistema morajo biti analizirane v oceni okvare;
6.preverjanje izpolnjevanja plovnostnih zahtev BPZ za:
- opremo za izvedbo misij in bojno opremo;
- opremo, ki bistveno ne vpliva na varnost letenja;
- zemeljsko podporno in testno opremo, namenjeno za uporabo na oziroma z zrakoplovom, ki neposredno vpliva na plovnost.
(1)Preverjanje s testnimi programi zajema podsisteme in sisteme, vključno z računalniško programsko opremo, vgrajene v BPZ in potrebno zemeljsko opremo, ki lahko vpliva na varne lete.
(2)Dodatno mora biti določen sistem zanesljivosti, ki jasno pokaže redundance ali singularitete in posledice v primeru okvare. Posledice odpovedi posamezne enote ali podsistema morajo biti analizirane v oceni okvare.
(3)Na podlagi analize zanesljivosti se vzpostavi program za eksperimentalno preverjanje, testne lete in obseg testiranja računalniške programske opreme. Zahtevane verjetnosti morajo biti preverjene kot del testiranja s strani proizvajalca in evaluacije.
(1)Sistem BPZ mora izpolnjevati zahteve glede opremljenosti za vključevanje BPZ v kontroliran zračni prostor.
(2)Sistem BPZ mora biti opremljen s sistemi za prekinitev leta in sistemi za izvajanje postopkov v sili, ki morajo biti skladni z zahtevami kontrole zračnega prostora, kjer se bo BPZ uporabljal.
(3)Pot leta in stanje zrakoplova morata biti kontinuirano spremljana in prikazana upravljavcu sistema BPZ v času, ki mora biti čim bližje realnemu času. Pilotu BPZ mora biti zagotovljena možnost spremembe načrta leta. Vse izjeme mora odobriti VLO.
(4)Z namenom zagotovitve rekonstrukcije celotnega leta, tudi v primeru zrušitve, morajo biti zagotovljeni postopki za zapisovanje podatkov o parametrih leta in govorne komunikacije:
1.vgrajeno na zrakoplovu vsaj za zadnjih 30 minut leta;
2.v kontrolni postaji za celotno misijo.
(5)Za razvoj in testiranje računalniške programske opreme se zahteva uporaba ustreznega predpisa ali standarda. To še posebej velja za postopke kontrole kakovosti, vključno za vse dele računalniške programske opreme, ki lahko privedejo do:
1.katastrofalnih odpovedi celotnega sistema;
2.kritičnih odpovedi celotnega sistema;
3.velikih odpovedi celotnega sistema.
(6)Zahteve za postopke letenja v sili izhajajo iz klasifikacije odpovedi in analize tveganj. Ti postopki so obvezni za dogodke kritičnih in katastrofalnih odpovedi.
(7)Odpoved prenosa podatkov med kontrolno postajo in BPZ ali odpoved kontrolne postaje ne sme voditi v katastrofalno odpoved.
(8)Na zrakoplov vgrajena oprema izpolnjuje plovnostne zahteve, če:
1.so navedeni razlogi za uporabo komercialne opreme;
2.je komercialna oprema skladna z industrijskimi standardi kot minimum, oziroma je priložena specifikacijska lista ali lista tehničnih podatkov;
3.je zagotovljen sistem kakovosti med izdelavo;
4.je bilo s preračuni, preverjanji in testnimi leti dokazano, da je sistem BPZ z vgrajeno opremo varen za uporabo;
5.so bili testi obremenitev izvedeni brezhibno.
Vojaški zrakoplov, ki je v operativni uporabi, mora imeti listine in knjige, predpisane s tem pravilnikom. Če se vojaški zrakoplov uporablja za dejavnosti, ki se ne štejejo za vojaške, morajo biti izpolnjeni pogoji za opravljanje teh dejavnosti v skladu s splošnimi predpisi, razen če ta pravilnik ali drug predpis, ki ureja vojaško letalstvo, ne določa drugače.
(1)Za vojaški zrakoplov iz prejšnjega člena se vodijo naslednje listine in knjige:
1.potrdilo o vpisu vojaškega zrakoplova v register vojaških zrakoplovov;
2.spričevalo;
3.dovoljenja za delo radijskih postaj;
4.operativni dnevnik vojaškega zrakoplova – knjižica vojaškega zrakoplova;
5.nalog za let – načrt letenja;
6.letalni priročnik;
7.lista minimalne delujoče opreme;
8.letalsko tehnična dokumentacija.
(2)Če se vojaški zrakoplov uporablja za prevoz oseb in tovora, se vodijo tudi naslednje listine in knjige:
1.list obremenitve in položaja težišča;
2.dokumenti za pripravo leta;
3.list s podatki o vkrcanem tovoru;
4.seznam reševalne opreme, s katero je opremljen.
(3)BPZ, katerega energija ob trku ne presega 66 J in ki je v operativni uporabi, mora imeti:
1.tehnično knjižico;
2.evidenco vzdrževalnih del, popravil in modifikacij;
3.navodila za uporabo;
4.navodila za osnovno vzdrževanje in
5.dovoljenje za uporabo frekvenčnega spektra.
(4)Listine in knjige iz prvega in drugega odstavka tega člena se vodijo in hranijo v enoti Slovenske vojske, v kateri je vojaški zrakoplov v operativni uporabi.
(1)V potrdilo o vpisu vojaškega zrakoplova v register vojaških zrakoplovov se vnesejo podatki o državni pripadnosti in lastniku vojaškega zrakoplova, registrski oznaki, proizvajalcu, tipu in modelu zrakoplova ter podatki o serijski številki zrakoplova.
(2)Dovoljenja za delo radijskih postaj izkazuje oziroma potrjuje, da se določena radijska sredstva uporabljajo v skladu s predpisi o radijskih zvezah.
(3)V operativni dnevnik vojaškega zrakoplova – knjižico vojaškega zrakoplova se vnašajo podatki o posadki, njegovem gibanju, delovanju motorjev, sistemov in naprav, poškodbah, popravilih in pregledih ter njegova pripravljenost za letenje.
(4)Letalni priročnik vsebuje navodilo za uporabo vojaškega zrakoplova, oborožitve, sistemov in naprav na njem ter opis rednih postopkov in postopkov v sili.
(5)V list obremenitve in položaja težišča se vnašajo podatki o številu oseb, teži in razporeditvi tovora, količini goriva in oborožitvi, ki jo nosi vojaški zrakoplov.
(6)V dokumente za pripravo leta se vnašajo podatki o vremenu, načrtu leta ter podatki za vzletanje in pristajanje vojaškega zrakoplova.
(1)Obrazec zahteve za izdajo spričevala iz prvega odstavka 26. člena, seznam dokumentacije iz drugega odstavka 26. člena, obrazec zahteve za pregled vojaškega zrakoplova iz drugega odstavka 29. člena, obrazec zapisnika o pregledu vojaškega zrakoplova iz petega odstavka 35. člena, obrazec dovoljenja za tehnični prelet iz tretjega odstavka 41. člena, obrazec potrdila o ustreznosti letalske enote ali organizacije iz sedmega odstavka 45. člena, obrazec poročila iz petega odstavka 48. člena, obrazec zahteve za preizkus ali preverjanje vojaškega zrakoplova v letu iz drugega odstavka 49. člena ter obrazec dovoljenja za preizkus oziroma preverjanje vojaškega zrakoplova v letu iz tretjega odstavka 49. člena tega pravilnika izda VLO najpozneje v enem mesecu od dneva uveljavitve tega pravilnika.
(2)Akti in dokumentacija, izdani na podlagi pravilnikov iz 68. člena tega pravilnika, se uskladijo z določbami tega pravilnika najpozneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika.
(1)Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o registraciji vojaških zrakoplovov (Uradni list RS, št. 51/96 in 18/01 – ZLet).
(2)Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v delu, ki se nanaša na vojaške zrakoplove, preneha uporabljati Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo (Uradni list RS, št. 116/07, 21/09, 111/09 in 106/10 – ZMV).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Obrazec potrdila o vpisu Priloga 2: Obrazec zvezka glavne knjige registra vojaških zrakoplovov Priloga 3: Obrazec vpisnega lista Priloga 4: Obrazec lastninskega lista Priloga 5: Obrazec zbirke listin vojaškega zrakoplova Priloga 6: Obrazec imenika vojaških zrakoplovov Priloga 7: Obrazec imenika izbrisanih vojaških zrakoplovov Priloga 7a: Evidenca brezpilotnih vojaških zrakoplovov, katerih energija ob trku ne presega 66 J Priloga 8: Risba oznake pripadnosti vojaškemu letalstvu Slovenske vojske Priloga 9: Obrazec spričevala o plovnosti vojaškega zrakoplova Priloga 10: Obrazec izvoznega spričevala o plovnosti vojaškega zrakoplova