Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest

Ta pravilnik določa vrste in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje cest) in potrebni nivo rednega vzdrževanja cest.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.berma je površina med pobočjem brežine in robnikom vozišča, muldo, koritnico ali robnim pasom;

2.elementarni dogodek je nepričakovan dogodek na cesti, povzročen zaradi delovanja naravnih sil (npr. slabo vreme, poplave, potres, velike količine padavin, zdrsi pobočij, zemeljski plazovi in usadi, močan veter), zaradi česar sta ogrožena promet in cesta ter je povzročena materialna škoda;

3.geografsko-klimatski pogoji so pogoji, ki jih opredeljujejo vsi vremenski pojavi v določenem časovnem obdobju na določenem kraju ali področju, skozi katero poteka cesta;

4.hortikulturna ureditev je ureditev okolice z vegetacijo po pripravljenem načrtu;

5.krpanje udarnih jam na asfaltnem vozišču je vgraditev zmesi asfalta ustrezne kakovosti v območju poškodovane asfaltne obrabne ali krovne plasti, na makadamskem vozišču pa krpanje z ustrezno mešanico drobljenca;

6.mrežaste razpoke so v obliki mreže med seboj povezane razpoke krovne plasti asfalta;

7.mulda je plitek, utrjen sestavni del ceste, ki omogoča odvodnjavanje površinske vode z vozne ali pohodne površine;

8.načrt pluženja je načrt plužnih poti po posameznih cestnih odsekih;

9.oprijemljivost ceste pomeni sposobnost prenosa sil v naležni površini pnevmatike s trenjem vozila na vozno površino;

10.poledica je tanka plast ledu na vozišču ali drugi prometni površini;

11.poročilo o stanju ceste je poročilo, ki vsebuje strokovno oceno stanja ceste po enem ali več tehničnih kriterijih;

12.posipanje ceste pomeni raztros snovi za taljenje snega ali ledu ter kamnitega drobirja kot ukrep za povečanje torne sposobnosti vozišča v zimskem času;

13.poškodba zaradi zmrzovanja (zmrzlinska poškodba) je poškodba na cesti, ki je posledica učinkovanja mraza v povezavi z vodo v cestnem telesu ali voziščni konstrukciji;

14.poškodbe zaradi odjuge so poškodbe cestišča, ki nastanejo po dolgotrajni globinski zamrznjenosti voziščne konstrukcije zaradi otoplitve;

15.povprečni letni dnevni promet (v nadaljnjem besedilu: PLDP) je na podlagi podatkov štetij prometa ovrednoteno povprečno dnevno število motornih vozil, ki je v določenem letu prevozilo izbrani prerez ceste;

16.površinska prevleka pomeni izdelavo zaščitne plasti površine s pobrizgom bitumenskega veziva in posipom zrn drobirja;

17.pregled ceste je strokovni pregled, ki ga vizualno ali z napravami opravi strokovno usposobljena oseba ali organizacija;

18.pregledniška služba je služba izvajalca rednega vzdrževanja cest, ki v določenem času in razporedu fizično nadzira dogajanja, ki vplivajo na cesto in promet na njej;

19.prevoznost ceste je omogočanje varnega odvijanja prometa;

20.profiliranje vozišča je izdelava ali popravilo vozišča z ustreznim prečnim profilom;

21.prometna površina je površina javne ceste, ki je namenjena odvijanju prometa;

22.protiprašno škropljenje je škropljenje vozišča z vodo ali vodno raztopino z dodanim kemičnim sredstvom;

23.razpoke, stiki in rege so nenačrtovane posamezne tanke zevajoče odprtine na eni ali več veznih plasteh voziščne konstrukcije ali druge prometne površine;

24.rezkanje zglajenih asfaltnih površin je ukrep za začasno povečanje torne sposobnosti vozne površine in odstranitev večje neravnosti;

25.snovi za taljenje snega in ledu so kemične snovi, ki pri različnih temperaturnih pogojih omogočajo taljenje ledu na prometni površini;

26.stanje ceste je lastnost ceste, ki je določena z enim ali več kriteriji stanja posameznih sestavnih delov ceste (npr. ravnost vozišča, oprijemljivost vozišča, nosilnost voziščne konstrukcije);

27.tehnične lastnosti ceste so lastnosti, opredeljene z geometrijskimi in konstrukcijskimi elementi ceste;

28.udarna jama je lokalna poškodba asfaltne obrabne ali krovne plasti z ostrimi robovi, ki predstavlja nevarnost za udeležence cestnega prometa;

29.varnostne lastnosti ceste so lastnosti, ki ob upoštevanju prometnih predpisov in drugih razmer na cesti omogočajo varno uporabo ceste;

30.začasna prometna ureditev je ureditev, ki nastane zaradi fizične dejavnosti na cesti (npr. opravljanje del na cesti) in zahteva spremembo obstoječe prometne ureditve.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste.

Javne ceste se vzdržujejo tako, da:

-        se ohranijo njihove prometne, tehnične in varnostne lastnosti,

-        se okolje v največji možni meri zaščiti pred škodljivimi vplivi cestnega prometa.

(1)Redno vzdrževanje cest se opravlja vestno in po pravilih stroke, z uporabo sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi izvajalci rednega vzdrževanja cest. Strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem cest zagotavlja upravljavec cest.

(2)Redno vzdrževanje ceste se začne po predaji ceste ali njenega posameznega dela v promet. Redno vzdrževanje cest se praviloma opravlja v času najprimernejših vremenskih, prometnih in drugih razmer za opravljanje teh del. Območje, kjer se opravlja redno vzdrževanje ceste, izvajalec rednega vzdrževanja ceste označi in zavaruje s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo v skladu s pravilnikom, ki ureja zapore na cestah, tako da je zagotovljena varnost prometa in delavcev pri opravljanju del. Začasno prometno ureditev izvajalec rednega vzdrževanja ceste odstrani takoj, ko ni več potrebna.

(3)Upravljavec cest enkrat letno izdela poročilo o stanju cest s podatki o posameznih delih rednega vzdrževanja cest. Ti podatki so podlaga za izdelavo letnega plana rednega vzdrževanja cest, v katerem so določena potrebna finančna sredstva za izvajanje rednega vzdrževanja cest za naslednje leto.

(4)Dela rednega vzdrževanja cest, ki so potrebna za zagotavljanje varnega prometa in ohranitev dobrega stanja cest, so določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Dela so razvrščena v prednostne razrede glede na kategorijo ceste in pomembnost opravila.

(5)Finančna sredstva za redno vzdrževanje cest se razporedijo tako, da se za neodložljiva dela v prvem prednostnem razredu zagotovijo vsa potrebna finančna sredstva. Za dela v drugem in tretjem prednostnem razredu se izdela program glede na preostala razpoložljiva finančna sredstva.

Upravljavec cest organizira zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest ter o tem obvešča javnost. Če se zaradi vremenskih razmer, rednega vzdrževanja ceste, naravnih ali prometnih nesreč ter drugih izrednih dogodkov na cesti ali ob njej spremenijo pogoji za odvijanje prometa, upravljavec ceste zagotovi sprotno obveščanje javnosti.

(1)Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest, ki ga ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest.

(2)Izvajalec rednega vzdrževanja ceste pripravi za vsak koledarski mesec mesečni izvedbeni program rednega vzdrževanja cest, v katerem so določeni posamezni ukrepi na cestah za naslednji mesec. Mesečni izvedbeni program rednega vzdrževanja cest potrdi upravljavec cest.

(3)Z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest se določijo obdobja in razpored opravljanja posameznih del, tehnološki postopki, roki izvedbe ter drugi pogoji za opravljanje rednega vzdrževanja cest (npr. vrsta del, strojno ali ročno delo, vrsta strojev za izvajanje del, časovno izvajanje del).

Nadzor nad stanjem cest zagotavljata upravljavec cest s pregledi cest in izvajalec rednega vzdrževanja ceste s pregledniško službo. Upravljavec cest zbira podatke, ugotovljene s pregledi cest in cestnih objektov, ter vodi podatke o stanju cest in cestnih objektov. Ugotovitve s pregledov cest in cestnih objektov so podlaga za določanje potrebnih vzdrževalnih ukrepov.

(1)Obdobni pregledi avtocest in hitrih cest se opravljajo periodično v skladu z razporedom, določenim z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest. Obdobni pregledi ostalih cest se opravljajo po potrebi in v obsegu, ki ga določi upravljavec cest.

(2)Obdobni pregledi cestnih objektov se opravljajo najmanj enkrat na šest let. Jekleni in leseni cestni objekti se pregledajo najmanj enkrat letno. Pregledajo se vsi deli cestnega objekta in na zahtevo upravljavca cest izvedejo meritve in preizkusi.

(3)Obdobni pregled se zaključi s poročilom o stanju pregledanega dela ceste ali cestnega objekta, ki vsebuje predloge o potrebnih vzdrževalnih ukrepih.

(1)Izredni pregledi cest ali cestnih objektov se opravijo:

-        neposredno ali takoj po dogodkih kot so naravne nesreče, hude prometne nesreče, požar, eksplozije, posedanje terena, izredni prevozi in drugi izredni dogodki, ki vplivajo na cesto, oziroma takrat, ko je ogrožena varnost cestnega prometa,

-        ob pojavu nenadnih večjih poškodb posameznih elementov ceste ali cestnega objekta,

-        pri ugotavljanju sposobnosti ceste ali cestnega objekta za prevzemanje dodatnih ali izrednih prometnih obremenitev,

-        pred potekom garancijske dobe za cesto ali cestni objekt.

(2)Upravljavec cest določi vsebino in obseg izrednega pregleda ter imenuje komisijo za opravljanje pregleda. Komisija o svojih ugotovitvah sestavi poročilo s predlogom potrebnih ukrepov in določi pogoje za začasno oziroma stalno uporabo ceste ali cestnega objekta.

(1)Redno vzdrževanje cest se opravlja v skladu z izvedbenim programom rednega vzdrževanja cest. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste o svojem delu vodi podatke, iz katerih mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, poraba materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter druge pomembne podatke. Redno vzdrževanje cest se opravlja praviloma v času manjšega obsega prometa in, če je mogoče, brez omejitev prometa.

(2)Dela rednega vzdrževanja so:

1.pregledniška služba,

2.redno vzdrževanje prometnih površin,

3.redno vzdrževanje cestnih objektov,

4.redno vzdrževanje bankin,

5.redno vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,

6.redno vzdrževanje brežin in berm,

7.redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

8.redno vzdrževanje cestne razsvetljave, naprav in ureditev,

9.redno vzdrževanje vegetacije,

10.zagotavljanje preglednega polja in prostega profila ceste,

11.čiščenje cest,

12.redno vzdrževanje mejnikov,

13.redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin,

14.nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

15.intervencijski ukrepi in

16.zimska služba.

(1)Pregledniška služba nadzira vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter z vizualnim pregledom preverja stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela in meritve na cesti, ki jih je mogoče opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi, ki so potrebna za izvajanje zimske službe.

(2)Med manjša ali zavarovalna dela na cesti, ki jih opravlja pregledniška služba, spadajo zlasti:

-        takojšnje zavarovanje nevarnih mest in ovir na cesti,

-        odstranjevanje predmetov, ki ogrožajo varnost prometa, z vozišča in drugih prometnih površin,

-        preprečevanje drsnosti vozišča ob razlitju oljnih tekočin, razsutega tovora, nanosov blata,

-        preverjanje in preprečevanje posegov v cestno telo ali varovalni pas,

-        čiščenje sistema za odvodnjavanje, če bi zastajajoča voda ogrožala cesto ali varnost prometa,

-        popravilo in čiščenje vertikalne prometne signalizacije,

-        čiščenje in manjša popravila prometne opreme,

-        obsekovanje in obrezovanje rastlinja za zagotovitev vidnosti prometne signalizacije v preglednem polju in pregledni bermi,

-        ravnanje smernikov in stebričkov za zaznamovanje mejnikov,

-        ravnanje in ponovna postavitev zimskih kolov,

-        manjša popravila bankin,

-        ročna košnja v preglednem polju,

-        krpanje udarnih jam,

-        kontrola stanja in vidnosti mejnikov,

-        zagotavljanje prostega profila ceste,

-        nadziranje postavitve in delovanja začasne prometne signalizacije,

-        nadziranje stanja brežin in naprav za zaščito ceste pred padajočim kamenjem,

-        preverjanje stanja in ustreznosti varnostnih in varovalnih ograj,

-        čiščenje območja ceste.

(3)Podatke o ugotovitvah s pregledov in o opravljenih delih mora izvajalec rednega vzdrževanja ceste zapisovati in hraniti ter jih posredovati upravljavcu cest.

(4)Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj:

-        enkrat dnevno na avtocestah in hitrih cestah,

-        dvakrat tedensko na glavnih cestah, glavnih mestnih cestah, zbirnih mestnih ali krajevnih cestah ter na regionalnih in drugih cestah s PLDP nad 4000,

-        enkrat tedensko na regionalnih cestah s PLDP do 4000, lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah ter na kolesarskih poteh.

(5)Na cestah nižjih kategorij (npr. javna pot) pogostost pregledov določi upravljavec ceste glede na pomen ceste, prometne obremenitve, geografsko-klimatske razmere ter druge posebne razmere.

(6)V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost cestnega preglednika. Glede na potek ceste v prostoru in ogroženost cestnega prometa lahko upravljavec ceste določi pogostnost pregledov glede na stopnjo ogroženosti (npr. padajoče kamenje, zdrsi pobočij, zavarovanje zožitev zaradi usadov).

(7)Pregledniška služba najmanj enkrat na tri mesece vizualno pregleda cestne objekte, pri čemer mora pregledati zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost prometa (npr. pregled dilatacije, naprav za odvodnjavanje, opornih in podpornih konstrukcij).

(8)Pregledniško službo opravljajo cestni pregledniki. Nadzor nad delom pregledniške službe opravlja upravljavec cest.

Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste, obsega njihovo čiščenje in popravila lokalnih poškodb (npr. krpanje udarnih jam in mrežastih razpok) oziroma polaganje asfaltne prevleke preko vozišča in robnih pasov, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih in neravnih asfaltnih površin ali izdelavo asfaltnih prevlek preko zglajenih površin ter popravila drugih podobnih poškodb.

Bankine se vzdržujejo tako, da zagotavljajo bočno stabilnost vozišča, omogočajo razpršeno odtekanje vode z vozišča in postavitev prometne signalizacije in prometne opreme.

(1)Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je v posameznih delih naprav za odvodnjavanje zastajanje vode dovoljeno (npr. peskolovi, usedalniki).

Brežine usekov, zasekov in nasipov ceste se vzdržujejo tako, da sta zagotovljena stabilen nagib in oblika, da se na njih utrjuje ali odstranjuje nestabilen material in da se ohranjajo obstoječe tehnične in biološke ureditve oziroma zaščite. Redna vzdrževalna dela na brežinah in bermah obsegajo zlasti:

-        vzdrževanje vegetacije,

-        utrjevanje in odstranjevanje nestabilnega materiala,

-        čiščenje in širitev površin ter vzdrževanje tehničnih zaščitnih naprav.

Redno vzdrževanje prometne signalizacije in prometne opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da so zagotovljeni njuna stabilnost, brezhibno delovanje in vidnost ter izpolnjevanje zahtev iz pravilnika, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah.

(1)Cestna razsvetljava, naprave in ureditve se vzdržujejo tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in zavarovalne ukrepe.

(2)Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v cesto ali cestne objekte in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, pobiranju cestnine, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, se vzdržujejo v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav in tako, da ne ogrožajo varnosti prometa.

(1)Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacija kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prosti profil ceste in predpisana preglednost, da so vidne in dostopne prometna signalizacija in prometna oprema ter cestne naprave in druge ureditve.

(2)Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa in druge zasaditve, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej.

(3)Hortikulturne ureditve v območju cestnega sveta državnih cest v naselju, brežine cestnega telesa z urejenimi površinami za odvijanje kolesarskega in peš prometa ter vegetacijo v profilu traktorske poti vzdržujejo občine.

Pregledno polje se vzdržuje tako, da je zagotovljena preglednost, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost.

Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na njihovo funkcionalnost, varnost prometa in varovanje okolja.

Prosti profil ceste se vzdržuje tako, da vanj ne segajo fizične ovire. Če fizične ovire ni mogoče odstraniti, se ovira označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.

(1)Mejniki posestnih meja upravljavca cest se vzdržujejo tako, da je zagotovljena njihova vidnost.

(2)Za stalnost in nepoškodovanost mejnikov skrbita lastnik zemljišča, ki meji na cestni svet, in upravljavec ceste.

Redno vzdrževanje drugih funkcionalnih površin za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa obsega popravila, obnove, čiščenje in urejenost travnatih in drugih površin ter redno vzdrževanje opreme na teh površinah.

(1)Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli cestnega objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost cestnega objekta ter varnost cestnega prometa.

(2)Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov spada zlasti čiščenje:

-        prometnih površin in prometne opreme na cestnem objektu,

-        prostora neposredno okoli cestnega objekta,

-        ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov cestnega objekta,

-        naprav za odvodnjavanje,

-        naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža cestni objekt ali cestni promet,

-        obodnih sten predora,

-        grafitov in drugih napisov.

(3)Poleg del iz prejšnjega odstavka se v okviru rednega vzdrževanja cestnega objekta opravljajo tudi manjša popravila:

-        poškodb prometnih površin (npr. krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin, popravilo in nadomestitev izpadlih robnikov),

-        posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih cestnega objekta (npr. krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, popravila zaščitne plasti armature, razmajanih kamnov),

-        protikorozijske zaščite,

-        hidroizolacije in odvodnjavanja,

-        izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.

(1)Izvajalec rednega vzdrževanja ceste organizira dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj, predvsem v primeru elementarnih dogodkov, izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj obvesti upravljavca ceste, če je ogrožen ali oviran cestni promet, pa tudi policijo.

(2)Pri naravnih nesrečah (npr. neurje, poplava, plaz, potres, žled), hudih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih izvajalec rednega vzdrževanja ceste takoj odpravi vzroke (npr. poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen cestni promet oziroma zaradi katerih bi lahko prišlo do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, izvajalec rednega vzdrževanja ceste označi ovire in zavaruje promet s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, izvede nujne ukrepe za zavarovanje ceste in, če okoliščine dopuščajo, vzpostavi prevoznost ceste.

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti ceste in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo, ko je zaradi zimskih pojavov (npr. sneg, poledica) lahko ovirano ali ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste.

(1)V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in ga predloži v potrditev upravljavcu cest najkasneje do 15. oktobra tekočega leta.

(2)Z izvedbenim programom zimske službe se določijo zlasti:

-        organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev zimske službe s podatki o medsebojni komunikaciji (npr. kontaktni podatki, podatki o centrih obveščanja),

-        usklajenost različnih izvajalcev zimske službe na isti cesti v naseljih (npr. vzdrževanje površin za pešce in kolesarje, križišč, priključkov, avtobusnih postajališč in dostopa do njih, odstranjevanje snega, odvoz na deponije),

-        lokacije stalnih večjih koncentracij izvora ali cilja pešcev, uporabe objektov ali površin v javni rabi v naseljih (npr. šole, nakupovalni centri, železniške in avtobusne postaje, zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za ostarele, športni objekti, kulturne ustanove, javna parkirišča),

-        vodja koordiniranega dela različnih izvajalcev,

-        seznam pogodbenih izvajalcev,

-        razpored pripravljalnih del,

-        načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze),

-        seznam posebno težavnih cestnih odsekov ob nastanku neugodnih vremenskih razmer,

-        seznam z oznako mest za postavitev prometne signalizacije za čas trajanja zimske službe,

-        seznam vremenskih postaj, katerih podatki se upoštevajo pri izvajanju zimske službe,

-        razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,

-        seznam posebnih strojev,

-        dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,

-        poti posipanja proti poledici in odstranjevanja snega (plužne in posipne poti),

-        mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,

-        način zbiranja podatkov in shema obveščanja javnosti o stanju in prevoznosti cest,

-        dela po zimski službi (npr. odstranitev ostankov posipnih materialov, začasno postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, cestnih naprav in ureditev za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju).

(3)Dela po zimski službi je treba izvesti najkasneje v enem mesecu po koncu zimskega obdobja.

Pripravljalna dela se opravljajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti naslednje:

-        priprava mehanizacije, prometne signalizacije in prometne opreme ter posipnega materiala,

-        priprava ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti – palisade),

-        čiščenje in ureditev odvodnih sistemov in vozišča,

-        usposabljanje in strokovno izobraževanje za opravljanje del v času zimske službe.

(1)V obdobjih, ko obstaja nevarnost nastanka poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni odseki cest posipajo zaradi preprečevanja poledice. Mesta in način posipanja se določijo glede na vremenske razmere, geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere.

(2)Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja.

(3)Za posipanje topilnih sredstev se uporabljajo naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Naprave za merjenje posipa s kemičnimi sredstvi morajo biti predhodno umerjene, kar se dokazuje z dokazilom o kalibraciji take naprave.

(1)Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest in dostopnosti v zimskih razmerah je določeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste in druge prometne površine razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi upravljavec cest tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Prednostni razredi za vzdrževanje cest in drugih prometnih površin v zimskih razmerah so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 odstotkov se šteje, da je prevoznost zagotovljena tudi, če je promet možen samo z uporabo snežnih verig.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek prevoznosti ni nujno treba zagotavljati v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih snežnih zametih in snežnih plazovih. Enako velja za poledico, ki je ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. Ceste, katerih prevoznost je odvisna od snežnih razmer, se lahko hkrati uvrstijo v I.–V. in VII. prednostni razred, površine za pešce pa v VI. prednostni razred. Nivo vzdrževanja se v teh primerih prilagaja trenutnim vremenskim in snežnim razmeram.

(4)Načrt pluženja, mesta odvažanja in odlaganja snega se določijo z izvedbenim programom zimske službe. Strojno odstranjevanje snega in ledu je treba izvajati tako, da ne pride do poškodb ceste.

(5)Če opravljanje zimske službe upravljavca ceste določene ceste ali druge prometne površine vpliva na opravljanje zimske službe upravljavca ceste druge ceste ali druge prometne površine, mora biti delo medsebojno koordinirano. Delo koordinira upravljavec ceste višje kategorije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 in 109/10 – ZCes-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-415/2015/18-02111214 Ljubljana, dne 16. maja 2016 EVA 2015-2430-0092 dr. Peter Gašperšič l.r. Minister za Infrastrukturo Priloga 1: Razvrstitev del rednega vzdrževanja v prednostne razrede Priloga 2: Prednostni razredi vzdrževanja cest in drugih prometnih površin v zimskih razmerah