Uredba o Naravnem rezervatu glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju

(1)Območje glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju se zavaruje kot Naravni rezervat glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju (v nadaljnjem besedilu: naravni rezervat).

(2)Varstveni cilj naravnega rezervata je ohranitev močvirskega ekosistema treh opuščenih glinokopnih bajerjev, sladkovodnih habitatnih tipov, zlasti tistih, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), kopenskih, močvirskih in vodnih prostoživečih domorodnih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Cilj naravnega rezervata je tudi spoznavanje in doživljanje narave.

(3)Namen naravnega rezervata je s pravili ravnanj in izvajanjem varstvenih in upravljavskih nalog dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka. Namen naravnega rezervata je tudi omogočiti obiskovanje z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture za obiskovanje ter omogočiti trajnostni razvoj območja.

Ta uredba določa območje naravnega rezervata, varstvene režime, pravila ravnanja, razvojne usmeritve, način upravljanja naravnega rezervata, naloge upravljanja in način njihovega izvajanja, delitev ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način financiranja ter izvajanje nadzora v naravnem rezervatu.

Ustanovitelja naravnega rezervata sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Mestna občina Kranj (v nadaljnjem besedilu: občina).

(1)Naravni rezervat obsega tri opuščene glinokopne bajerje – Čukovo jamo, Krokodilnico in Ledvičko. Glinokopni bajerji in obvodne površine so zaraščeni z vodno oziroma kopensko vegetacijo, katere pestrost nudi življenjski prostor številnim vodnim in obvodnim živalskim vrstam, med njimi tudi občasnim migratornim vrstam. V zahodnem delu naravnega rezervata se menjavajo travniki in drevesne mejice, vse skupaj pa zaključuje potok Milka. Vzhodno od glinokopnih bajerjev se nahajajo travniki in gozd, ki ima v nižinskem delu, kjer meji s Čukovo jamo, značaj močvirnega gozda.

(2)Glinokopna bajerja Krokodilnica z obrežjem in Ledvička sta območji naravovarstveno najvrednejših habitatnih tipov in sta prednostno namenjena uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.

(3)Glinokopni bajerji z okolico na Bobovku pri Kranju so naravna vrednota državnega pomena (id. št. 13), del ekološko pomembnega območja Brdo – grad pri Kranju (id. št. 25600) in del posebnega varstvenega območja grad Brdo – Preddvor (SI3000219).

(1)Meja naravnega rezervata in ureditvena situacija je določena na karti na podlagi DKN in ortofoto posnetka (DOF050, 2011) v merilu 1:2.000.

(2)Karta iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hrani pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri Mestni občini Kranj in krajevno pristojni upravni enoti. Karta iz prejšnjega odstavka se v digitalni obliki hrani na ministrstvu kot del registra zavarovanih območij.

(3)Meja naravnega rezervata iz prvega odstavka tega člena je informativno prikazana tudi na publikacijski karti v merilu 1:3.500, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

Prepovedani so vsi posegi, dejavnosti in ravnanja, ki bi lahko spremenili hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju naravnega rezervata in vplivali na poslabšanje ugodnega stanja ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ali povzročili spremembo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in posebno varstveno območje, zlasti pa je prepovedano:

1.odvzemati rastline prostoživečih vrst in njihove dele ter gozdne sadeže iz narave, razen invazivnih tujerodnih vrst;

2.naseljevati, doseljevati ali gojiti živali in rastline tujerodnih vrst;

3.loviti, nabirati, vznemirjati, preganjati ali uničevati živali prostoživečih vrst in njihove razvojne oblike;

4.hoditi in voziti se s kolesi zunaj urejenih poti;

5.voziti se z vozili na motorni pogon;

6.kopati se in drsati;

7.vlagati in loviti ribe;

8.pluti s plovili;

9.taboriti, šotoriti, postavljati začasna bivalna vozila, kuriti in urejati prostore za piknike;

10.puščati pse s povodca;

11.metati ali drugače sprožiti eksplozivna telesa, izvajati glasno glasbo ali drugače povzročati hrup, ki je večji od predpisanih vrednosti s področja varstva pred hrupom;

12.izvajati zemeljska dela – zlasti odkopavati ali zasipavati teren, odstranjevati zemljo, rušo ali kamninsko podlago;

13.postavljati objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo;

14.postavljati ograje, s katerimi se preprečuje dostopnost do naravnega rezervata;

15.postavljati reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise in osvetljevati naravno okolje;

16.graditi nove objekte in postavljati začasne objekte in

17.graditi nove energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukturne ureditve, razen ureditev, ki so namenjene oskrbi lokalnih odjemalcev.

(1)Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena je, v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem, na območju Čukove jame dovoljeno:

-        vlagati in loviti ribe,

-        kopati in drsati se,

-        pluti s čolni ali drugimi manjšimi plovili brez motorja.

(2)Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe na območjih, ki so za ta namen določena na karti iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, dovoljeno izvajati naslednje dejavnosti:

-        taboriti, šotoriti, postavljati začasna bivalna vozila, kuriti in urejati prostore za piknike;

-        izvajati zemeljska dela, zlasti odkopavati ali zasipavati teren, odstranjevati zemljo, rušo ali kamninsko podlago za namene ureditve parkirišč in dostopnih poti ter športnih ali otroških igrišč;

-        postavljati objekte in naprave za vadbo ali rekreacijo;

-        postavljati usmerjevalne, informacijske in izobraževalne table z namenom naravoslovne opreme stez in poti;

-        graditi nove objekte in postavljati začasne objekte, kot so določeni na karti iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, in

-        ustavljati in parkirati motorna vozila.

(3)Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se lahko v skladu z varstvenimi cilji te uredbe:

-        izvajajo ukrepi varstva narave in naravovarstvene naloge ter gradijo ali postavljajo objekti in naprave, ki so namenjene varovanju in obiskovanju naravnega rezervata;

-        izvaja kmetijska in gozdarska dejavnost v tradicionalni intenzivnosti in praksi;

-        izvajajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s sprejetimi načrti oziroma programi izvajanja teh javnih služb in

-        izvajajo ukrepi, s katerimi se preprečujejo ali zmanjšujejo negativni vplivi na naravni rezervat iz okolice in se kot naravovarstveni pogoji ali usmeritve opredelijo v dovoljenjih, soglasjih, mnenjih ali naravovarstvenih smernicah.

(4)Naravovarstvene naloge iz prve alineje prejšnjega odstavka so aktivnosti in ravnanja, ki so namenjeni doseganju varstvenih ciljev te uredbe in so določeni v petletnem načrtu delovanja in urejanja naravnega rezervata (npr. vzdrževanje habitatnih tipov z uravnavanjem zaraslosti vegetacije, vodnih režimov, odvzemanje ali odstranjevanje rastlin ali živali tujerodnih vrst).

(1)Za vzdrževanje vodnega režima je treba upoštevati:

-        ohranja naj se sedanja količina vode, vodnega režima ni dovoljeno spreminjati;

-        ohranjajo naj se naravna kakovost vode, količina hranilnih snovi in fizikalno-kemijske lastnosti vode,

-        ohranja naj se sedanji vir vode, novi dotoki in odtoki naj se ne urejajo.

(2)Pri poseganju v vodno telo je treba upoštevati:

-        kakršnokoli poseganje v vodno telo, ki bi spremenilo splošne življenjske pogoje v vodnem telesu in vplivnem oziroma prispevnem območju, ni dovoljeno;

-        na severozahodni obali je na dele obale brez obrežne vegetacije možno postaviti lesene pomole, ki bodo služili ribolovu in dostopu do vode, na območjih, ki so za ta namen določena na karti iz prvega odstavka 5. člena te uredbe;

-        na zahodni in severni obali je možno urediti obstoječa ribolovna mesta;

-        v celoti se ohranja vodna in obrežna vegetacija vzhodne obale, na tem delu obale se ne izvaja športni ribolov v komercialnem ribniku in ne urejajo ribolovna mesta in dostopi do njih;

-        vzdrževalna dela na objektih in ureditvah se lahko izvajajo od julija do decembra.

(3)Pri izvajanju športnega ribolova v komercialnem ribniku je treba upoštevati:

-        v komercialnem ribniku Čukova jama se lahko naenkrat nahaja največ 1.800 kg ciprinidnih vrst z namenom športnega ribolova;

-        vnos tujerodnih vrst rib, dvoživk in drugih vodnih živali ni dovoljen;

-        izlov se izvaja le kot športni ribolov v komercialnem ribniku, druge metode se ne smejo uporabljati;

-        ni dovoljeno izvajati ribiških tekmovanj;

-        športni ribolov v komercialnem ribniku naj se izvaja organizirano, in sicer na označenih in urejenih mestih z ustreznim ribolovnim redom;

-        vnos hranil in zdravil ni dovoljen;

-        apnenje in gnojenje nista dovoljeni.

(4)Ne glede na varstvene in razvojne usmeritve, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, mora izvajalec športnega ribolova v komercialnem ribniku za to pridobiti vodno dovoljenje v skladu z zakonodajo, ki ureja izvajanje vodne pravice.

(1)Na območju naravnega rezervata se spodbujajo aktivnosti, ki prispevajo k spoznavanju naravne vrednote in doživljanju narave.

(2)Vsako ravnanje, poseg in dejavnost v naravnem rezervatu je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov in sredstev, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe.

(3)Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v naravnem rezervatu morajo biti usklajeni s to uredbo.

(4)V naravnem rezervatu je treba rekreacijo in sprehajalce usmerjati v za to namenjena območja, s čimer se ustvarjajo mirne cone.

(1)Naravni rezervat nima posebnega upravljavca.

(2)Vlada in občina izvajata ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da skupaj financirata upravljanje naravnega rezervata, pri čemer:

-        vlada zagotavlja sredstva za naloge iz 1. točke tretjega odstavka tega člena,

-        občina zagotavlja sredstva za naloge iz 2. točke tretjega odstavka tega člena.

(3)Posamezne naloge upravljanja v naravnem rezervatu izvajata:

1.Organizacija, pristojna za ohranjanje narave:

-  spremlja stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v naravnem rezervatu;

-  izvaja ukrepe varstva, akcije in intervencije, s katerimi se preprečujejo škodljivi vplivi na naravno vrednoto ali izboljšuje stanje;

-  sodeluje z občino.

2.Občina:

-  namešča in vzdržuje znake za označevanje naravnega rezervata, s katerimi se označi in predstavi naravna vrednota oziroma naravni rezervat ter usmerja obisk;

-  vzpostavlja in vzdržuje infrastrukturo, s katero se usmerjajo obiskovalci, preprečujejo ali blažijo negativni vplivi obiskovanja in ogledovanja ter omogoča varnost obiskovalcev in zagotavlja prehodnost urejenih poti;

-  skrbi za predstavljanje naravnega rezervata, ozaveščanje javnosti o vrednosti in pomenu naravne vrednote oziroma naravnega rezervata;

-  spremlja ravnanja, posege in dejavnosti na območju naravnega rezervata;

-  pripravlja petletni načrt delovanja in urejanja naravnega rezervata;

-  sodeluje z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(4)Naloge upravljanja naravnega rezervata se izvajajo v skladu s petletnim načrtom delovanja in urejanja naravnega rezervata, v katerem se opredeli zlasti prednostni red izvajanja nalog upravljanja in urejanja naravnega rezervata v zvezi z obiskovanjem in ogledovanjem, fizično zaščito ali drugimi ukrepi varstva.

(5)Predlog petletnega načrta delovanja in urejanja naravnega rezervata pripravi in potrdi občina po predhodni pridobitvi in obravnavi mnenj in predlogov lastnikov zemljišč na območju naravnega rezervata ter uskladitvi z ministrstvom in organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(6)Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, naloge iz 1. točke tretjega odstavka tega člena vključi v letni program dela in poročilo o izvajanju letnega programa dela za preteklo leto.

Za izvajanje nalog iz druge in četrte alineje 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena lahko občina s pooblaščenim predstavnikom lastnikov zemljišč na območju naravnega rezervata sklene pogodbo o varstvu.

Finančni viri za upravljanje naravnega rezervata so:

-        državni proračun,

-        občinski proračun,

-        donacije in dotacije,

-        sredstva, pridobljena na podlagi razpisanih projektov,

-        drugi viri.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji, naravovarstveni nadzorniki in policija v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in občinska redarska služba.

Prvi petletni načrt delovanja in urejanja naravnega rezervata mora občina pripraviti v enem letu po uveljavitvi te uredbe.

Občina mora po uveljavitvi te uredbe uskladiti občinske prostorske akte z vsebino te uredbe, ki se nanaša na meje naravnega rezervata, ureditveno situacijo, varstvene režime in razvojne usmeritve.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-16/2016 Ljubljana, dne 5. maja 2016 EVA 2015-2550-0010 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Priloga 1: Publikacijska karta