Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-F)

V Pomorskem zakoniku (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo, 88/10 in 59/11) se v prvem odstavku 3. člena v 20. točki črta besedilo »in družinskih članov posadke«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Določbe tehničnih pravil mednarodnih konvencij se v najnovejši različici objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za pomorstvo, in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »čolne« doda besedilo »in plavajoče naprave«. Četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv Evropske unije: – Direktiva 2009/15/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (prenovitev) (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 47), zadnjič spremenjena z Izvedbeno direktivo Komisije 2014/111/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Direktive 2009/15/ES v zvezi z določenimi kodeksi in povezanimi spremembami določenih konvencij in protokolov, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO) (UL L št. 366 z dne 20. 12. 2014, str. 83); – Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 57), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 55); – Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 146); – Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997 o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška plovila dolžine 24 metrov in več (UL L št. 34 z dne 9. 2. 1998, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109); – Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (prenovitev) (UL L št. 163 z dne 25. 6. 2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/36/EU z dne 1. junija 2010 o spremembi Direktive 2009/45/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L št. 162 z dne 29. 6. 2010, str. 1); – Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L št. 188 z dne 2. 7. 1998, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1); – Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili (UL L št. 138 z dne 1. 6. 1999, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114); – Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L št. 13 z dne 16. 1. 2002, str. 9), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES (UL L št. 283 z dne 29. 10. 2010, str. 1); – Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2014/100/EU z dne z dne 28. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L št. 308 z dne 29. 10. 2014, str. 82); – Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti ro-ro potniških ladij (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1); – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 11), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L št. 280 z dne 27. 10. 2009, str. 52); – Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (prenovitev) (UL L št. 323 z dne 3. 12. 2008, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo 2012/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 78); – Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 114) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/18/ES); – Direktiva 2009/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o zavarovanju lastnikov ladij za pomorske zahtevke (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 128); – Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 132); – Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) (UL L št. 167 z dne 2. 7. 1999, str. 33), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2009, str. 30) in – Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L št. 329 z dne 10. 12. 2013, str. 1).«.

Za prvim odstavkom 3.a člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Status v javnem interesu lahko pridobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička in ki presežek prihodkov nad odhodki uporabljajo izključno za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko pridobijo status v javnem interesu na področju varnosti pomorskega prometa ali drugem področju pomorske politike ob uporabi določb o statusu društva v javnem interesu, določenih s tem zakonom, in smiselni uporabi določb zakona, ki ureja društva.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), status društvu ali pravni osebi iz drugega odstavka tega člena odvzame, če ta ne izpolnjuje pogojev te določbe, ali na njegovo oziroma njeno zahtevo.«.

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »ladja, namenjena za šport in razvedrilo« nadomesti z besedo »jahta«. V tretjem odstavku se črtata vejica in besedilo »pristojen za pomorstvo (v nadaljevanju: minister),«.

V prvem odstavku 12. člena se za besedama »notranje zadeve« doda besedilo »in ministra, pristojnega za obrambo«.

V 23. členu se za besedo »policija« dodata vejica in besedilo »razen nad 12. členom tega zakona, ki ga opravlja tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo«.

V prvem odstavku 26. člena se v trinajsti alineji za besedama »čolnov in« doda beseda »ladij« ter se črta besedilo »in izdajanje pooblastil«. Črtajo se drugi, tretji in četrti odstavek. Dosedanji peti odstavek postane nov drugi odstavek.

Za 26.a členom se doda nov 26.b člen, ki se glasi: Evidence o izdanih listinah iz 26. člena tega zakona, ki jih vodi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, so: – evidenca o pomorskih knjižicah, – register pilotov, – evidenca potrdil o usposobljenosti za upravljanje s čolni, – evidenca pooblastil, ki se ne izdajo na podlagi mednarodnih konvencij, – evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij. Osebni podatki v evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene preverjanja istovetnosti imetnika pomorske knjižice. Osebni podatki v evidencah iz druge do pete alineje prejšnjega odstavka se obdelujejo za namen spremljanja imetnikov in njihove pravice do opravljanja pomorske pilotaže, upravljanja plovil oziroma del na ladji. Osebni podatki v evidencah in registrih iz prejšnjega odstavka se obdelujejo tudi zaradi njihovega posredovanja organom in organizacijam, ki imajo za izvajanje zakonsko določenih nalog te podatke pravico obdelovati. Na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka se vodi evidenca o osebah, ki so jim bile izdane listine, oziroma pomorščakih. Evidenca o pomorskih knjižicah obsega naslednje podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, državljanstvo, spol, višino ter barvo las in oči, stalno oziroma začasno prebivališče, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pomorske knjižice. Register pilotov obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, številko in datum vloge, datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in veljavnosti ter serijsko številko pilotske izkaznice, podatke o odvzemu pilotske izkaznice, podatke o preklicu pilotske izkaznice zaradi izgube, kraje ali uničenja, območje pilotaže in podatke za stike (naslov, elektronski naslov in telefonska številka). Podatki o osebnih imenih pilotov z veljavnimi pilotskimi izkaznicami, o območjih pilotaže in njihovi podatki za stike so javni. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni in evidenca pooblastil, ki se ne izdajajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, obsega naslednje podatke: osebno ime, EMŠO, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo, številko in datum vloge, vrsta in datum izpita, uspeh, dosežen na izpitu, datum izdaje in serijsko številko listine, podatke o preklicu listine zaradi izgube, kraje ali uničenja, o odvzemu listine in izrečenih ukrepih prepovedi vožnje motornega vozila. Evidenca o listinah o usposobljenosti za upravljanje s čolni vsebuje tudi fotografijo. Evidenca pooblastil, potrdil in overitev o priznanju, ki se izdajajo na podlagi mednarodnih konvencij, obsega naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, spol, stalno ali začasno prebivališče, državljanstvo, vrsta listine, številka, služba in morebitne omejitve, datum izdaje, veljavnost, datum zadnje obnovitve, začasni ali trajni odvzem, preklic listine zaradi izgube, kraje ali poškodovanja, zapisi o spremembah pooblastila in datum spremembe ter datum opravljanja izpita za pridobitev pooblastila ali potrdila. Ob soglasju stranke se v evidenci iz tega odstavka zajame in shrani skenirana kopija lastnoročnega podpisa stranke za potrebe izdaje pooblastil po Mednarodni konvenciji o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978 (Uradni list SFRJ–MP, št. 3/84, v nadaljnjem besedilu: konvencija STCW). Zajem ne vključuje biometričnih lastnosti podpisa. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotovi pristojnim organom v državah članicah EU in drugih pogodbenicah konvencije STCW ter družbam, ki upravljajo ladje, podatke o statusu pooblastil in overitev o priznanju ter oprostitvah, ki jih potrebujejo zaradi preverjanja verodostojnosti in veljavnosti pooblastil, overitev ali oprostitev, izdanih poveljnikom ladij in častnikom v skladu s pravili V/1–1 in V/1–2 iz Priloge I konvencije STCW, ki so jim jih pomorščaki predložili za priznanje na podlagi pravila I/10 konvencije STCW ali za pridobitev zaposlitve na ladji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izda na zahtevo države pogodbenice STCW pisno potrdilo o verodostojnosti ali pisno zavrne verodostojnost pooblastil, overitve o priznanju ali katerih koli drugih listinskih dokazil o usposabljanju, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo Evropski komisiji letno v elektronski obliki zagotovi podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta, iz Priloge V Direktive 2008/106/ES. Ti podatki se posredujejo le za statistične analize. Za zagotovitev varstva osebnih podatkov Uprava Republike Slovenije za pomorstvo vse osebne podatke iz prejšnjega odstavka posreduje v anonimni obliki, kar stori s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Evropska komisija, in zagotovi, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje podatkov oblikovana tako, da je mogoče izvesti statistično analizo. Evidence in registri iz devete, trinajste in šestnajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona se za namen pridobivanja točnih in ažurnih podatkov povežejo s Centralnim registrom prebivalstva, Evidenco vozniških dovoljenj, Registrom davčnih zavezancev in evidencami po predpisih o šolstvu za prevzem naslednjih podatkov: osebno ime, EMŠO, davčna številka, datum in kraj rojstva, državljanstvo, prebivališče, območje dvojezičnosti, zaposlitev, šolska izobrazba in vozniško dovoljenje z omejitvami. Vloga za izdajo listin iz tega člena mora vsebovati vse podatke, ki se vodijo v evidencah o izdanih listinah, razen podatka o EMŠO, če je stranka tujec, ki nima EMŠO. Vloga za izdajo listin iz devete in trinajste alineje prvega odstavka 26. člena tega zakona mora vsebovati tudi dve fotografiji. Podatki za stike se pridobivajo iz vlog na podlagi pisnega soglasja subjekta. Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa so na spletni strani Uprave Republike Slovenije za pomorstvo javno dostopni podatki o izgubljenih, uničenih in ukradenih listinah iz tega člena: organ, pristojen za izdajo listine, serijska številka, datum izdaje in veljavnosti, datum naznanitve pogrešitve, uničenja ali kraje.«.

Za drugim odstavkom 30. člena se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Upravljalec pristanišča, ki oddaja privez jahti ali čolnu, ki nista vpisana v slovenski ladijski register, mora pobirati mesečno ali letno pristojbino in jo odvajati hkrati s plačilom priveza za plovilo. Upravljalec pristanišča iz prejšnjega odstavka mora pobirati in odvajati pristojbino tudi, če jahti ali čolnu ne zaračunava plačila svojih storitev. Upravljalec pristanišča nakazuje pobrano pristojbino na poseben račun, namenjen pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec in mora hkrati predložiti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število zavezancev in znesek pobrane pristojbine.«. Dosedanji tretji odstavek postane šesti odstavek.

Drugi odstavek 31.d člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvorni hidrografski podatki so vsi podatki, pridobljeni z izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografskim monitoringom in hidrografskimi meritvami objektov ter pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju. Izvorni hidrografski podatki o površini, globini in strukturi morskega dna in objektov na morskem dnu so strateškega obrambnega interesa in niso javni. Pravico do pridobivanja in dostopa do zbranih izvornih hidrografskih podatkov strateškega obrambnega interesa imajo samo pristojne osebe ministrstva, pristojnega za obrambo, za potrebe opravljanja svojih nalog, druge osebe pa samo s soglasjem ministra, pristojnega za obrambo.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Izvorne hidrografske podatke strateškega obrambnega interesa hrani Geodetski inštitut Slovenije.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »način« doda besedilo »pridobivanja, hranjenja,«.

Za petim odstavkom 32. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč znotraj pristanišča ali pristaniške infrastrukture.«.

V 33. členu se na koncu dodata vejica in besedilo »in strategijo razvoja prometa Republike Slovenije, ki jo sprejme vlada.«.

V 34. členu se za besedama »nacionalnim programom« doda besedilo »in strategijo razvoja prometa«.

V drugem odstavku 39. člena se za besedo »odstavka« doda besedilo »in če je za pristanišče pridobljeno uporabno dovoljenje«. Za drugim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Upravljalec pristanišča mora nemudoma obvestiti Upravo Republike Slovenije za pomorstvo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bilo izdano obratovalno dovoljenje. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo v celoti ali delno prekliče veljavnost obratovalnega dovoljenja, če ugotovi, da pristanišče ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe iz tega odstavka.«. Dosedanji tretji odstavek postane nov peti odstavek.

V prvem odstavku 58. člena se v 3. točki beseda »čolnov« nadomesti z besedo »plovil«, v 4. točki pa se pika na koncu nadomesti s podpičjem ter dodajo nove 5., 6. in 7. točka, ki se glasijo: 6. plavajočimi napravami, glede varnosti za njihovo uporabo in glede njihove plovne sposobnosti; 7. izvajanjem pilotaže in obvezne vleke ladij.«. Na koncu drugega odstavka se doda besedilo »Pristaniški nadzornik ima prosti dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti.«. Za tretjim odstavkom, ki postane nov drugi odstavek, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pritožba zoper odločbo pristaniškega nadzornika v upravnem postopku ne zadrži izvršitve.«.

V 59. členu se v besedilu člena, ki postane prvi odstavek, za besedo »usposobljena« doda besedilo »ali je s kršitvijo predpisov neposredno ogrozila varnost ljudi«. Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Pristaniški nadzornik lahko zaseže listino za upravljanje s čolnom in dovoljenje za plovbo, če sumi, da je listina ponarejena. Ob zasegu listine izda osebi potrdilo o zasegu. Pristaniški nadzornik listino izroči pristojnemu organu, pri katerem poteka nadaljnji postopek. Če zoper osebo, ki ji je bila listina zasežena, ni bil uveden postopek pred pristojnim organom, listino osebi vrne. Pri izreku ukrepa iz prvega in drugega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče.«.

V 62. členu se za besedo »plovbo« doda besedilo »in ga v spremstvu usmeri v najbližje ustrezno pristanišče«.

Prvi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ladja, ki prihaja iz tujine in je namenjena v pristanišče Republike Slovenije, mora Upravi Republike Slovenije za pomorstvo prijaviti prihod, sporočiti podatke o ladji ter ji ob prihodu posredovati splošno izjavo, izjavo o tovoru, izjavo o ladijskih zalogah, izjavo o osebnih predmetih članov posadke, seznam članov posadke, zdravstveno izjavo in seznam potnikov. Ladja, ki prevaža nevarno blago, mora pred prihodom v pristanišče ali izplutjem iz pristanišča Republike Slovenije posredovati Upravi Republike Slovenije za pomorstvo tudi deklaracijo o nevarnem tovoru, ki jo v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Vlada v skladu s predpisi Evropske unije določi podatke, ki jih mora ladja posredovati po elektronski poti v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma enotno okno, ki ga upravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, in rok za prijavo prihoda ladje in posredovanje podatkov. Posredovani podatki so zaupni in se jih lahko uporablja le za namene in na način, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Podatki se hranijo elektronsko najmanj pet let od odhoda ladje iz pristanišča.«. V četrtem odstavku se črtata besedi »v tujino« in besedilo »iz tujine«, besedilo »Način zbiranja in hranjenja podatkov ter okoliščine, za katere veljajo izjeme« pa se nadomesti z besedilom »Način vodenja in tehnične zahteve«. V osmem odstavku se za besedo »vleki« doda vejica in besedilo »ali ki vleče plovilo z nevarnim tovorom zaradi vplutja ali izplutja v slovensko sidrišče ali pristanišče«.

Za 65. členom se doda nov 65.a člen, ki se glasi: Izjava o osebnih predmetih članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, osebne predmete, ki se carinijo, ali so predmet prepovedi ali omejitev. Seznam članov posadke iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, naziv, državljanstvo, datum in kraj rojstva in vrsta ter serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti osebnega dokumenta in podatke o vizi. Seznam potnikov iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, spol, državljanstvo, datum in kraj rojstva, vrsta in serijska številka osebnega dokumenta, datum veljavnosti, podatki o vizi, pristanišče vkrcanja in izkrcanja. Priloga k zdravstveni izjavi iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naziv, starost, spol, državljanstvo, pristanišče vkrcanja, vrsta bolezni, datum začetka simptomov, zdravila in terapije pacientu in morebitne pripombe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, pomorski inšpektorji, policija, organ, pristojen za carino, Statistični urad Republike Slovenije in zdravstveni inšpektorat imajo pri svojem delu pravico do neposrednega dostopa do podatkov iz tega člena, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih zakonsko določenih nalog. Tem organom zagotavlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo brezplačni dostop do podatkov z neposredno računalniško povezavo in uporabo ustrezne tehnologije. Podatki iz tega člena se v skladu s predpisi Evropske unije posredujejo v sistem, ki je dostopen državam članicam Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora. Koncesionar v koprskem tovornem pristanišču, ki ima koncesijo iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, ima pravico dostopa do podatkov iz prvega odstavka tega člena, ki so potrebni za zagotavljanje varnega izvajanja pristaniških storitev in niso osebni podatki ali podatki, ki so poslovna skrivnost. Osebe, ki v pristanišču opravljajo naloge kontrole dostopa do pristanišča v skladu s predpisi o zagotavljanju zaščitnih ukrepov na ladjah in v pristaniščih, imajo možnost elektronsko preveriti, ali je oseba z določenim imenom in priimkom, ki vstopa ali izstopa iz pristanišča, na seznamu potnikov ali članov posadke. Priloga k zdravstveni izjavi se posreduje v nacionalni sistem SafeSeaNet oziroma nacionalno enotno okno, če je to nujno zaradi ozdravitve člana posadke ali potnika, ki je hudo bolan ali v smrtni nevarnosti, ali zaradi preprečitve širjenja nalezljivih bolezni.«.

V prvem odstavku 66. člena se na koncu doda besedilo »ter ob odhodu iz pristanišča sporočiti število vkrcanih oseb na ladji«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Potniška ladja v nacionalni plovbi mora biti opremljena s samodejnim sistemom identifikacije (AIS) razreda A in ga uporabljati v skladu s petim odstavkom 65. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 77. člena se besedi »obalnem morju« nadomestita z besedilom »notranjih morskih vodah in teritorialnem morju«, na koncu pa se doda stavek, ki se glasi: »Določbe tega odstavka ne veljajo za vplutje v pristanišče in izplutje iz pristanišča ter plovbo v območju pristanišča ter za primere iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona, če je izdano dovoljenje Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.«. V drugem odstavku se beseda »urejena« nadomesti z besedo »označena«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Območje potapljanja mora biti na območjih, kjer je plovba dovoljena, vidno označeno v skladu s predpisi o potapljanju. Plovila morajo pluti v oddaljenosti najmanj 100 m od označbe. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko zaradi varnosti plovbe in varstva kopalcev označi območja, kjer je plovba ali sidranje prepovedano.«.

V tretjem odstavku 79. člena se črta besedilo »na določenem območju«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame pilotu pilotsko izkaznico za največ eno leto, če je na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa dvakrat v dveh zaporednih letih ugotovljena kršitev pomorskih predpisov pri opravljanju pomorske pilotaže.«.

V prvem odstavku 90. člena se besedilo »izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo« nadomesti z besedilom »izvaja pristaniški nadzornik«.

V prvem odstavku 91. člena se v 1. točki za besedama »tehničnih pravil« doda besedilo »Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za čolne in plavajoče naprave.«.

Za drugim odstavkom 92. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Klasifikacijskemu zavodu, ki ne izpolnjuje pogojev v skladu s predpisi Evropske unije ali deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi, minister odvzame pooblastilo.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

V drugem odstavku 94. člena se besedilo »pravilih klasifikacijskih zavodov« nadomesti z besedama »tehničnih pravilih«.

V 96. členu se besedilo »zahtevam klasifikacijskega zavoda« nadomesti z besedo »pravilom«.

V 99. členu se za besedo »zavoda« doda besedilo »in Uprave Republike Slovenije za pomorstvo«.

V četrtem odstavku 105. člena se na koncu doda besedilo »ter v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo«.

V prvem odstavku 107. člena se na koncu doda besedilo »v skladu s tehničnimi pravili«. Drugi odstavek se črta.

V 109. členu se črtata besedi »klasifikacijskih zavodov«.

V petem odstavku 113. člena se besedilo »oseba oziroma koncesionar, ki« nadomesti z besedo »kdor«.

119.a člen se črta.

V prvem odstavku 121. člena se za besedo »minister« doda besedilo »ali vlada ali ki so predpisane s predpisi Evropske unije«. V drugem odstavku se v napovednem stavku črtata besedi »klasifikacijskega zavoda«, v 4. točki pa se za besedo »kilogramov« doda besedilo »ter register tovorne naprave in snemljive opreme (ladja za nakladanje in razkladanje)«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Za veljavnost listin iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo predpisi, ki določajo ta spričevala. Če za posamezno listino ni določb o njeni veljavnosti, se obnavlja letno.«.

V prvem odstavku 139. člena se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Spričevalo o oprostitvi izpolnjevanja obveznosti po določbah mednarodnih konvencij, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, in spričevalo za enkratno potovanje lahko izda klasifikacijski zavod samo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo.«.

V prvem odstavku 141. člena se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Uprava Republike Slovenije za pomorstvo lahko odloči, da zaradi zahtevnosti pregleda klasifikacijski zavod opravi tudi pregled čolna do 12 metrov in čolna v samogradnji.«.

V 142. členu se v drugi alineji za besedo »in« doda besedilo »če ima sklenjeno obvezno zavarovanje in«. Za drugo alinejo se doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– če je plačana pristojbina iz 30. člena tega zakona in«. Dosedanja tretja alineja postane četrta alineja.

Na koncu tretjega odstavka 145. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Hkrati s prepovedjo plovbe pomorski inšpektor ali pristaniški nadzornik odvzame listino o sposobnosti za plovbo in izda potrdilo o odvzemu. Odvzeta listina o sposobnosti za plovbo se vrne, ko je s pregledom ugotovljena sposobnost za plovbo.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Pri izreku ukrepa iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristaniški nadzornik v spremstvu usmeri plovilo v najbližje ustrezno pristanišče.«.

V 150. členu se za besedo »ki« doda besedilo »v kakršni koli vlogi delajo na ladji in«.

V 151. členu se besedilo »članov posadke s predpisano strokovno izobrazbo« nadomesti z besedilom »usposobljenih članov posadke«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ladijska straža mora biti organizirana in se izvajati tako, da učinkovitost osebja na straži ni poslabšana zaradi utrujenosti in da so naloge organizirane tako, da so prva ladijska straža na začetku plovbe in vse nadaljnje straže dovolj spočite in sposobne za delo.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Prvi odstavek 152. člena se spremeni tako, da se glasi: »Član posadke ladje, ki je vpisana v slovenski ladijski register, je lahko tisti, ki si je pridobil ustrezno listino o strokovni usposobljenosti.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Uprava Republike Slovenije za pomorstvo odvzame listino o strokovni usposobljenosti pomorščaku: – trajno, če je trajno zdravstveno nesposoben, – začasno za obdobje zdravstvene nesposobnosti ali za največ pet let na podlagi pravnomočne odločitve pristojnega organa zaradi ogrožanja varnosti človeškega življenja, premoženja ali okolja pri izvajanju nalog na ladji. Zoper odločbo o odvzemu listin iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba ne zadrži izvršitve. Neveljavno listino mora imetnik vrniti Upravi Republike Slovenije za pomorstvo.«.

Drugi odstavek 153. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pomorska knjižica je osebna listina, ki vsebuje naslednje osebne podatke člana posadke: ime, priimek, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče, državljanstvo, spol, slika, podpis, višina, barva oči in las, izdana pooblastila in potrdila ter podatke o zdravstveni sposobnosti.«.

154. člen se spremeni tako, da se glasi: Na ladji ne sme delati oseba, ki še ni dopolnila 16 let starosti. Pogodbo o zaposlitvi skleneta član posadke in ladjar ali njegov zastopnik. Član posadke lahko pred podpisom in po podpisu pogodbe o zaposlitvi pri posrednikih zaposlovanja iz 154.b člena tega zakona zahteva pojasnila in nasvete o vsebini pogodbe ter o pravicah in obveznostih, ki iz nje izhajajo. Pogodba o zaposlitvi se sklene v dveh izvirnikih, eden za ladjarja in eden za člana posadke. Na ladji morajo biti članom posadke na voljo listine v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186) (Uradni list RS – MP, št. 2/16, v nadaljnjem besedilu: Konvencija o delu v pomorstvu), v slovenskem in angleškem jeziku.«.

Za 154. členom se dodajo novi 154.a do 154.d členi, ki se glasijo: Določbe tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi, veljajo za vse člane posadke, ki plujejo na ladjah pod slovensko zastavo, razen če delajo na ladji, ki pluje izključno znotraj notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Za vsebine, ki se nanašajo na delovno razmerje in niso urejene s tem zakonom ali Konvencijo o delu v pomorstvu, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, sklenjena v Republiki Sloveniji, razen določb, ki se nanašajo na razporejanje delovnega časa, odmore in počitke, odrejanje nadurnega dela ter nočnega dela. Če obstaja dvom, ali naj se določene kategorije oseb ali vrste ladij za namen Konvencije o delu v pomorstvu obravnavajo kot člani posadke oziroma ladja, o tem odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Pri odločitvi se upošteva Resolucijo 94. zasedanja (pomorske) Generalne konference Mednarodne organizacije dela v zvezi z informacijami o poklicnih skupinah.

Pri izvajanju storitve posredovanja zaposlovanja je treba poleg predpisov o urejanju trga dela upoštevati tudi določbe Konvencije o delu v pomorstvu.

Dnevni delovni čas člana posadke ne sme trajati več kot 14 ur na dan in ne več kot 72 ur na teden. Čas dnevnega počitka se sme zagotoviti članu posadke največ v dveh delih, pri čemer mora en del trajati najmanj šest nepretrganih ur, presledek med zaporednima obdobjema počitka pa ne sme biti daljši od 14 ur. Nadurno delo člana posadke lahko izjemoma traja 86 ur na mesec. Zahtev po počitku iz tega člena ni treba izpolnjevati v izjemnih okoliščinah. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja se opravijo tako, da čim manj motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti. Ne glede na določbe tega člena in drugih predpisov o delovnem času ima poveljnik zaradi varnosti ladje, oseb ali tovora ali pomoči drugim ladjam ali osebam v stiski na morju pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih za zagotovitev normalnega stanja. Po prenehanju izjemnih okoliščin mora poveljnik pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotoviti primeren počitek. Član posadke, mlajši od 18 let, ne sme delati ponoči med 22. in 7. uro naslednjega dne, razen v primerih izvajanja praktičnega usposabljanja v okviru programa in urnika. O izjemi iz prejšnjega odstavka odloči Uprava Republike Slovenije za pomorstvo po posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo ladjarje in pomorščake. Članu posadke se mora zaradi njegovega zdravja in dobrega počutja zagotoviti izhod na kopno v vsakem pristanišču postanka v skladu z načrtom razporeditve dela na ladji tako, da je zagotovljeno nemoteno delo na ladji.

Član posadke ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki se izračuna na podlagi najmanj 2,5 dne na mesec zaposlitve in sorazmerno za nedokončane mesece. Najmanjšega obdobja plačanega dopusta ni mogoče zamenjati za nadomestilo za dopust, razen kadar je delovno razmerje prekinjeno. Član posadke lahko izrabi letni dopust v celoti do konca naslednjega koledarskega leta.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati: a) ime in priimek, datum in kraj rojstva člana posadke; b) ime in naslov ladjarja; c) kraj in datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi; č) delo, ki ga bo član posadke opravljal; d) znesek plače člana posadke ali formulo, uporabljeno za izračun plače, in določbo o izplačilu najmanj enkrat na mesec; e) določbo, da se članu posadke omogoči prenos celotne ali dela plače na družinske člane; f) število dni plačanega letnega dopusta ali formulo, ki se uporablja za njegov izračun, in način izrabe letnega dopusta; g) določbe o prenehanju pogodbe, in sicer: – za pogodbo za nedoločen čas: pogoji, pod katerimi imata stranki pravico odpovedati pogodbo z odpovednim rokom, ki za ladjarja ni krajši kot za člana posadke; – za pogodbo za določen čas: datum prenehanja pogodbe, – za pogodbo za eno potovanje: namembno pristanišče in čas, ki mora preteči po prihodu, preden je član posadke izkrcan; h) dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja v skladu s Konvencijo o delu v pomorstvu, ki ga članu posadke zagotovi ladjar, in način zagotavljanja; i) določbe, ki se nanašajo na pravico člana posadke do povratnega potovanja v skladu s 155. členom tega zakona, in sicer: – okoliščine, v katerih so člani posadke upravičeni do povratnega potovanja; – najdaljše trajanje dela na ladji, po katerem je član posadke upravičen do povratnega potovanja, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev; in – natančno določene pravice člana posadke, ki se nanašajo na namembni kraj, način prevoza, bivanje in hrano, stroškovne postavke in druge ukrepe, ki jih zagotovi ladjar; j) sklicevanje na morebitno kolektivno pogodbo in k) druge podatke v skladu z zakonodajo Republike Slovenije. Dokazilo o zdravstvenem varstvu in socialni varnosti ter finančnem poroštvu za zagotovitev povratnega potovanja iz točke h) prejšnjega odstavka je lahko v obliki zavarovanja, ki ga dajejo člani mednarodnega združenja vzajemnih zavarovalnih skladov (P&I klubi), ali v obliki drugega učinkovitega zavarovanja.«.

155. člen se spremeni tako, da se glasi: Član posadke ima pravico do povratnega potovanja na ladjarjeve stroške, če: a) pogodba o zaposlitvi preneha veljati med tem, ko je član posadke v tujini, b) pogodbo o zaposlitvi prekine ladjar ali član posadke zaradi utemeljenih razlogov, ali c) član posadke ni več sposoben izpolnjevati svojih dolžnosti iz pogodbe o zaposlitvi ali se od njega ne more pričakovati, da jih bo opravljal. Ladjar ne sme od člana posadke zahtevati, naj zagotovi predplačilo za kritje stroškov povratnega potovanja na začetku zaposlitve, ali odšteti stroškov od plače člana posadke ali drugih pravic. Če ladjar ne zagotovi članu posadke povratnega potovanja v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu na ladjarjeve stroške povratno potovanje iz tujine zagotovi diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije. Ladjar mora zagotoviti članu posadke pravico do povratnega potovanja ne glede na finančne okoliščine ladjarja ali nezmožnost nadomestitve člana posadke. Na ladji mora biti članu posadke na voljo izvod določb tega zakona in Konvencije o delu v pomorstvu glede povratnega potovanja v slovenskem in angleškem jeziku. Ladjar ima pravico zahtevati povračilo vseh stroškov za povratno potovanje od člana posadke, ki se je brez dovoljenja ali po svoji krivdi izkrcal z ladje.«.

156. člen se črta.

V prvem in drugem odstavku 158. člena se črta beseda »ladijske«.

Drugi odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi: »Član posadke ima po brodolomu ali drugi nezgodi ladje pravico do izplačila najmanj polovice preostanka predvidene plače, ki bi mu pripadala za čas vkrcanja na ladji, če ne bi prišlo do brodoloma ali druge nezgode, vendar najmanj v višini dveh mesečnih plač, če je to za člana posadke ugodnejše.«. V tretjem odstavku se črta besedilo »in 156.«.

Za 159. členom se doda nov 159.a člen, ki se glasi: Ladja mora imeti predpisan in vzpostavljen postopek, ki omogoča članom posadke, da vložijo prijavo v zvezi s katero koli domnevno kršitvijo zahtev Konvencije o delu v pomorstvu. Zaradi vložene prijave član posadke ne sme utrpeti posledic. Nadzor nad določbami tega poglavja, ki se nanašajo na delovna razmerja, izvaja na plovilih inšpektor za delo v sodelovanju s pomorskim inšpektorjem.«.

V prvem odstavku 160. člena se črta beseda »ladijske«.

Črta se drugi odstavek 171. člena.

181. člen se spremeni tako, da se glasi: Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona, predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi in drugih predpisov, ki urejajo varnost pomorske plovbe, izvaja pomorska inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za pomorstvo. Pomorski inšpektor mora poleg pogojev, ki jih določajo predpisi o inšpekcijskem nadzoru in javnih uslužbencih, izpolnjevati tudi pogoje glede vrste izobrazbe, usposobljenosti in delovnih izkušenj, ki jih v skladu s predpisi Evropske unije predpiše vlada. Pomorski inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzora, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Vlada podrobneje uredi način in pogoje za delo pomorske inšpekcije in inšpektorjev. Določbe o inšpekcijskem nadzoru se uporabljajo za ladje, vpisane v slovenski ladijski register, in za tuje ladje, razen če ni drugače določeno. Pomorski inšpektor ima predpisano uniformo in službeno izkaznico, ki jo izda minister. Način in pogoje nošenja uniforme, službene oznake in obrazec službene izkaznice predpiše minister. Pomorski inšpektor ima prosti dostop do obale zaradi izvajanja svojih pristojnosti. Inšpekcijo nad domačimi vojaškimi ladjami izvaja pristojna inšpekcija ministrstva, pristojnega za obrambo.«.

182. člen se spremeni tako, da se glasi: Inšpekcijsko nadzorstvo nad varnostjo plovbe po tem zakonu obsega nadzor nad: 1. plovili glede njihove sposobnosti za plovbo, varstva oseb na njih in varstva okolja, 2. izvajanjem mednarodnega režima pristanišč v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije, nad stanjem pristanišč, o izpolnjevanju pogojev za varno plovbo in za varen privez plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in nakladanje in razkladanje tovora, 3. graditvijo objektov na morju in morski obali glede varnosti plovbe, 4. opravljanjem javnega prevoza oseb ali blaga po morju, 5. člani posadke na plovilu, 6. izvajanjem varstva pri delu članov posadk. Po obvestilu pristaniškega nadzornika se zaradi zagotavljanja varnosti plovbe lahko izvede inšpekcijsko nadzorstvo nad: 1. izvajanjem plovbnega režima, 2. plavajočimi napravami glede varnosti za njihovo uporabo in njihove plovne sposobnosti, 3. službo pilotaže, 4. službo vleke ladij.«.

V prvem odstavku 185. člena se črtata besedi »tuje« in »tuja«. V drugem odstavku se črta beseda »tuje«.

Črta se 191. člen.

Črta se tretji odstavek 194. člena.

Prvi odstavek 195. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če pomorski inšpektor ugotovi, da je član posadke plovila pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi, ali da je v takem psihofizičnem stanju, da bi utegnil ogrožati varnost plovbe, odredi poveljniku ladje, da ga odstrani z dela. Če je ta oseba poveljnik ladje, pomorski inšpektor odredi poveljnikovo odstranitev z dela poveljnikovemu namestniku.«.

V 201. členu se črta besedilo »oziroma z izdajo začasnega vpisnega lista«.

V 206. členu se za besedama »klicni znak« doda besedilo »in številko MMSI (Maritime Mobile Service Identity – identifikacijska številka pomorske mobilne postaje)«.

Tretji odstavek 207. člena se spremeni tako, da se glasi: »Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za ladje v gradnji, čolne in plavajoče naprave.«.

V drugem odstavku 210. člena se v 1. točki številka »15« nadomesti s številko »12«, v 2. točki se črta beseda »ter«, v 3. točki pa se pika na koncu nadomesti z vejico in se dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita: 5. ladjar ni na seznamu nizke ali zelo nizke učinkovitosti, ki je objavljen v skladu s predpisi Evropske unije.«.

V prvem odstavku 215. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki.«.

V 216. členu se za besedo »zaznambe« doda besedilo »in druge opombe«.

V prvem odstavku 403. člena se črta beseda »tolarski«.

V 516. členu se v besedilu člena, ki postane prvi odstavek, za besedo »pogodbi« doda besedilo »(prejemnik tovora)«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ko prejemnik tovora prevzame tovor od ladjarja, izda ladjar prejemniku tovora v zameno za izvirnik nakladnice listino brez zadržka, na podlagi katere prevzame tovor na ladji ali od tistega, ki mu je ladjar predal tovor v hrambo.«.

V prvem odstavku 976. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 4.000 eurov do 250.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo od 4.000 eurov do 150.000 eurov pa se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik:«. V 4. točki se beseda »morje« nadomesti z besedo »okolje«. Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi: V drugem odstavku se znesek »4.500 eurov« nadomesti z zneskom »5.000 eurov«. V tretjem odstavku se znesek »800 eurov« nadomesti z zneskom »5.000 eurov«.

V prvem odstavku 977. člena se v napovednem stavku znesek »42.000 eurov« nadomesti z zneskom »50.000 eurov«. V 3. točki se v oklepaju za številko »41.« doda besedilo »in 41.a«. Za 7. točko se dodata novi 8. in 9. točka, ki se glasita: »8. če deluje v nasprotju s tem zakonom in mednarodnimi predpisi (92. člen); 9. če ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja članov posadke (151., 153., 154., 154.b., 154.c, 154.č, 154.d, 155., 159. ali 159.a člen).«. V drugem odstavku se znesek »2.000 eurov« nadomesti z zneskom »3.000 eurov«.

V prvem odstavku 978. člena se v napovednem stavku znesek »30.000 eurov« nadomesti z zneskom »35.000 eurov«. V 3. točki se črta besedilo »v obalnem morju«, besedilo »(77. člen)« pa se nadomesti z besedilom »ali označbe potapljača ali plujejo ali sidrajo v območju, kjer je to prepovedano (77. člen)«. V 4. točki se za besedo »člena« doda besedilo »ter vleka v nasprotju z 88. in 89. členom tega zakona«. V 10. točki se beseda »vpiše« nadomesti z besedo »vkrca« in črta besedilo »ali dovoljenja za vpis«. V 25. točki se v oklepaju pred številko »101« doda besedilo »91. in«. V 27. točki se v oklepaju na koncu doda besedilo »in prvi odstavek 66. člena«. V 29. točki se za oklepajem doda besedilo »in če se dejavnosti opravljajo v nasprotju z 12. členom tega zakona«. Za 33. točko se doda nova 34. točka, ki se glasi: »34. če potniška ladja ni opremljena z ustreznim samodejnim sistemom identifikacije (AIS) oziroma če ga ne uporablja (tretji odstavek 66. člena).«. V drugem odstavku se znesek »2.000 eurov« nadomesti z zneskom »10.000 eurov«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 eurov do 5000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 1., 2., 3., 4., 5., 8., 9., 15., 18., 19., 20., 21., 22., 29., 30., 31. ali 32. točke prvega odstavka tega člena.«.

V drugem odstavku 979. člena se v 2. točki pod b) besedilo »s predpisano strokovno izobrazbo (151. člen)« nadomesti z besedilom »in če nima organizirane ladijske straže v skladu s 151. členom tega zakona«.

V 982. členu se znesek »250 eurov« nadomesti z zneskom »500 eurov«. Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki se glasi: »10. če ravna v nasprotju z določbami, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja članov posadke (151., 153., 154, 154.c, 154.č, 155 ali 159.a člen).«.

V 984. členu se v napovednem stavku znesek »2.100 eurov« nadomesti z besedilom »od 2.100 do 5.000 eurov«. 1. točka se spremeni tako, da se glasi: »1. dopusti uporabo čolna, ki nima dovoljenja za plovbo ali nima sklenjenega obveznega zavarovanja ali če glede na konstrukcijske in plovne lastnosti ter opremo ni sposoben za plovbo (142. člen) ali nima klicnega znaka (206. člen).«. Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. pristaniškemu nadzorniku ali pomorskemu inšpektorju ne omogoči prostega dostopa do obale (58. in 181. člen).«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Z globo od 80 do 500 eurov se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

V 985. členu se znesek »160 eurov« nadomesti z besedilom »od 160 do 500 eurov«. V 4. točki se za besedilom »(drugi odstavek 141. člena)« doda besedilo »ali plačane pristojbine iz 30. člena tega zakona (142. člen)«.

986. člen se spremeni tako, da se glasi: Z globo od 80 do 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki upravlja čoln, če: 1. ne upošteva plovbnega režima, kot določajo pravila o izogibanju trčenj na morju ali drugi predpisi o varnosti plovbe (61. člen); 2. čoln nima predpisane opreme ali ne ustreza konstrukcijskim in plovnim lastnostim (142. člen) ali nima klicnega znaka in številke MMSI (206. člen). Če ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška iz druge točke prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek lastnik plovila, razen če dokaže, da prekrška ni storil.«.

Za 986. členom se doda nov 986.a člen, ki se glasi: Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če se na čolnu nahaja več oseb ali tovora, kot je dovoljeno (60. člen). Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

V 987. členu se v besedilu člena, ki postane prvi odstavek, znesek »40 eurov« nadomesti z zneskom »400 eurov«. Za prvim odstavkom se doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Z globo 400 eurov se kaznuje potapljač, ki ne označi območja potapljanja (79. člen).«.

V prvem odstavku 988. člena se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo« in besedi »fizična oseba« z besedo »posameznik«. V drugem odstavku se besedi »fizična oseba« nadomestita z besedo »posameznik«.

Za 989. členom se doda nov 989.a člen, ki se glasi: Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za čolne prenehajo uporabljati določbe drugega odstavka 2. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 in 40/12 – ZUJF).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe: – 218., 219., 220., 221., 222. in 223. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13), – V. člena Odredbe o pristojbini za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh, ki jo morajo plačati čolni in jahte (Uradni list RS, št. 98/99).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 326-04/16-2/26 Ljubljana, dne 21. aprila 2016 EPA 1033-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik