Za 40. členom se doda 40.a člen, ki se glasi:
(1)Kurjenje je v gozdu dovoljeno na urejenih kuriščih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – kurišče je obdano z negorljivim materialom; – območje od zunanjega roba kurišča v razdalji vsaj en meter je očiščeno vseh gorljivih snovi; – najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 20 m; – naklon terena, na katerem je urejeno kurišče, ne presega deset odstotkov; – premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča ni večji od dveh metrov; – ne glede na določilo prejšnje alineje, je premer kurišča po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča lahko večji od dveh metrov, a ne več kot pet metrov, če je zadnji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba kurišča vsaj 50 metrov; – kuri se lahko le posušen les, oglje in podobna kuriva.
(2)V času kurjenja na urejenem kurišču mora izvajalec kurjenja zagotoviti: – da je kurišče ves čas kurjenja nadzorovano s strani polnoletne osebe; – da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.
(3)Postavljanje urejenih kurišč ni dovoljeno v območjih gozdnih rezervatov, v varovalnih gozdovih ter v gozdovih s prvo stopnjo podarjenosti funkcij: varovanja gozdnih zemljišč, funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaščitne funkcije, poučne funkcije, raziskovalne funkcije, funkcije varovanja naravnih vrednot in funkcije varovanja kulturne dediščine.
(4)Kurjenje je v gozdu zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, dovoljeno, se ne šteje za kurjenje na urejenem kurišču in je dovoljeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – območje kurjenja je območje na katerem se odvija gorenje naravnih materialov, ki jih kurimo z namenom zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki ogrožajo gozdove; – območje kurjenja mora biti v razdalji vsaj 1 m od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi; – najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves je oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, vsaj 10 m; – naklon terena območja, na katerem se kuri, ne presega 10 odstotkov; – premer območja, na katerem se kuri, ne sme biti po najdaljši povezovalni črti nasprotnih robov kurišča večji od 5 m; – ne glede na določilo prejšnje alineje je premer območja lahko večji, a ne več kot 10 m, če je najbližji zunanji rob krošenj okoliških dreves oddaljen od zunanjega roba območja, na katerem se kuri, več kot 50 m.
(5)V času kurjenja zaradi zatiranja prenamnoženih škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, mora izvajalec kurjenja zagotoviti: – da je kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe; – da se po končanem kurjenju ogenj in ostanki kurjenja popolnoma pogasijo.«.
(6)Pri kurjenju v gozdu se upošteva vsa dodatna določila, ki jih določajo predpisi, ki se nanašajo na varstvo pred požarom v naravnem okolju.
(7)Za potrebe tega pravilnika se šteje, da je skupina gozdnega drevja izven gozda in drugih gozdnih zemljišč ter izven naselij, ko je površina najmanj 0,10 hektarja porasla z gozdnimi drevesi, višjimi od pet metrov ter pokrovnostjo gozdnega drevja več kot 75 %.