11. člen ZST-1C

34.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zoper plačilni nalog iz prejšnjega člena je dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu.

(2)Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je pravočasni, popolni in dovoljeni ugovor utemeljen, lahko s sklepom ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru.

(3)Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ne ravna po prejšnjem odstavku, odloča o ugovoru iz prvega odstavka tega člena sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru.

(4)Zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog je dopustno v petnajstih dneh od vročitve sklepa vložiti pritožbo.

(5)Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena tega zakona razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena.

(6)Novi plačilni nalog iz drugega, tretjega ali petega odstavka tega člena mora vsebovati sestavine, določene v prvem odstavku prejšnjega člena.

(7)Če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega ali četrtega odstavka tega člena ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti.«.