Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E)

V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12) se v prvem odstavku 1.c člena beseda »devetega« nadomesti z besedo »osmega«. V drugem odstavku se besedilo »osebno ime in naslov lastnika, osebno ime in naslov zakupnika« nadomesti z besedilom »osebno ime, naslov prebivališča in enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) lastnika ali zakupnika«. V tretjem odstavku se beseda »devetega« nadomesti z besedo »osmega«.

V prvem odstavku 3.c člena se za prvo alineo doda nova druga alinea, ki se glasi: »– nagib do 11 odstotkov,«. Dosedanja druga alinea postane tretja alinea. Dosedanja tretja alinea, ki postane četrta alinea, se spremeni tako, da se glasi: »– razpoložljivost vodnih virov, primernih za namakanje,«. Dosedanji četrta in peta alinea postaneta peta in šesta alinea. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Organizacija iz 3.f člena tega zakona za vsako lokalno skupnost na stroške ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, preveri izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka in pripravi strokovno podlago s področja kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: strokovna podlaga), ki mora vsebovati ugotovitve o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka. Na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, mora strokovna podlaga vsebovati ugotovitve o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tudi za druga zemljišča, potencialno primerna za kmetijsko pridelavo.«. V tretjem odstavku se v napovednem stavku besedilo »prve, druge in tretje alinee« črta. Četrti odstavek se črta. V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo »akta« doda besedilo », iz katerega izhaja, da se s prostorskim aktom predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč,«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »šestih« nadomesti z besedo »treh«. V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »predloge območij iz četrte in pete alinee drugega odstavka tega člena ter« črta. Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek. Dosedanji deseti odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V prostorskem aktu lokalne skupnosti se določijo območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč.«. V dosedanjem enajstem odstavku, ki postane deseti odstavek, se besedilo »podrobnejše pogoje iz četrte in pete alinee drugega odstavka tega člena in« črta. V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se beseda »devetega« nadomesti z besedo »osmega«. Dosedanji trinajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.

3.č člen se spremeni tako, da se glasi: Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor: a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti; c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m 2; d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m 2; e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Ne glede na točko b) prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo le naslednjih enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov: rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograja in opora za trajne nasade in opora za mreže proti toči, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec, dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče, kmečka lopa. Ne glede na točko c) prvega odstavka tega člena lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo le naslednjih objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki po velikosti ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov: rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograja in opora za trajne nasade in opora za mreže proti toči, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec, dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče, kmečka lopa. Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo staj iz točke d) prvega odstavka tega člena, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena ter objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu tega zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. Na območjih trajno varovanih kmetijskih zemljišč ni dopustno vzpostavljati območij za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu, ki ureja ohranjanje narave. Ne glede na prejšnji odstavek se na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko izjemoma vzpostavljajo območja za omilitvene in izravnalne ukrepe po zakonu, ki ureja ohranjanje narave, ki so povezani z obstoječimi ali načrtovanimi prostorskimi ureditvami državnega pomena s področja cestne in železniške infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona, če jih ni mogoče umestiti na druga zemljišča. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena ter drugega in tretjega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) prvega odstavka tega člena ter staje iz točke d) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, podrobneje določi vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz točke j) prvega odstavka tega člena.«.

Za 3.č členom se doda nov 3.ča člen, ki se glasi: Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m 2zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.«.

Za 3.e členom se doda nov 3.ea člen, ki se glasi: Lokalna skupnost lahko, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje naslednje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti: a) stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče; b) stavbe za rejo živali (perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobne stavbe za rejo živali), vključno z objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje; c) stavbe za spravilo pridelka (kmetijski silosi, kašče, kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, razen vinskih kleti in zidanic) in stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov (sirarne, sušilnice sadja ipd.); č) druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije). Objekti iz tega člena se najprej načrtujejo v bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva oziroma zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, če pa to ni mogoče, pa se jih prednostno načrtujejo na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Za načrtovanje objektov po tem členu mora lokalna skupnost osnutku OPPN priložiti elaborat, iz katerega je razvidno, da se objekti iz tega člena načrtujejo v skladu s prejšnjim odstavkom. V postopek priprave OPPN iz tega člena so lahko vključene le pobude subjektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15); b) v primeru kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 60 odstotkov svojega letnega prihodka, pri čemer mora biti ta prihodek večji od 30.000 eurov; c) v primeru zadruge, registrirane za dejavnost kmetijstva, mora zadruga v letu pred vložitvijo vloge iz petega odstavka tega člena z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči najmanj 50.000 eurov svojega letnega prihodka; č) v primeru agrarne skupnosti, registrirane v skladu z Zakonom o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15), mora agrarna skupnost imeti v lasti najmanj 20 ha kmetijskih zemljišč. Pobuda iz prejšnjega odstavka se vloži na lokalno skupnost. Ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, lokalna skupnost s sklepom o začetku priprave OPPN ugotovi tudi izpolnjevanje pogojev iz točke a), točke b), točke c) oziroma iz točke č) četrtega odstavka tega člena. Če se objekti po tem členu načrtujejo na kmetijskem zemljišču v lasti Republike Slovenije, mora z načrtovanimi objekti soglašati upravljavec kmetijskega zemljišča, ki je v lasti Republike Slovenije. Za potrebe odmere komunalnega prispevka se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča. Ne glede na prvi odstavek tega člena se z OPPN lahko načrtuje preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se sme ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz prvega odstavka tega člena. Kmetijski objekti iz prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.«.

Za 3.h členom se doda nov 3.ha člen, ki se glasi: Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena je pogoj za izdajo dovoljenja za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo objektov za objekte državnega pomena, katerih investitor je Republika Slovenija in za katere je odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti višja od 2.000.000 eurov, plačilo polovice vrednosti odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti. Plačilo druge polovice je eden od pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja. Če je objekt iz prejšnjega odstavka vodni objekt v skladu z zakonom, ki ureja vode, in je namenjen tudi odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, se odškodnina zaradi spremembe namembnosti na podlagi sklepa vlade zniža za vrednost investicije v ureditve, ki so namenjene odvzemu vode za namakanje kmetijskih zemljišč, in sicer se ta vrednost odšteje od dela odmerjene odškodnine zaradi spremembe namembnosti, ki jo mora investitor plačati za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar največ za polovico celotne odškodnine.«.

Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi: Na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, je nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, dopustno saditi le, če imajo boniteto manj od 30. Za nasad po tem členu se šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na ha.«.

V prvem odstavku 7. člena se tretja alinea črta. Dosedanja četrta alinea postane tretja alinea. V tretjem odstavku se besedilo »najpozneje v enem letu od vročitve odločbe« nadomesti z besedilom »v skladu z roki, določenimi v odločbi, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta«. V četrtem odstavku se besedilo »ali tretjo« črta. V petem odstavku se besedilo »ali tretje« črta. Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Oseba, ki ni lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, uporablja kmetijska zemljišča na lastno odgovornost.«.

Drugi odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije: a) v okviru agrarnih operacij; b) med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom; c) med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki; č) na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; d) na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom; e) če gre za kmetijsko zemljišče, površine največ 1000 m 2, na katerem stoji manj zahteven ali zahteven objekt, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdano pravnomočno dovoljenje za gradnjo; f) na podlagi darilne pogodbe iz 17.a člena tega zakona; g) na podlagi pogodbe o preužitku, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu s prejšnjim členom, ter razveze takšne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja; h) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega gradnji gradbeno inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da gre za nakup kmetijskega zemljišča, ki bo namenjeno gradnji objektov iz te točke; i) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega rekonstrukciji občinske ali državne ceste v skladu z zakonom, ki ureja ceste, vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da gre za nakup kmetijskega zemljišča, ki bo namenjeno gradnji objektov iz te točke; j) na podlagi pogodbe o menjavi kmetijskega zemljišča, ki je v lasti lokalne skupnosti, za stavbno zemljišče; k) na podlagi pogodbe, sklenjene med lokalno skupnostjo, lastnikom kmetijskega zemljišča in lastnikom stavbnega zemljišča, s katero lokalna skupnost kupi kmetijsko zemljišče in ga menja s stavbnim zemljiščem, če se predkupni upravičenec iz 2. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona strinja z nakupom kmetijskega zemljišča in ima lastnik stavbnega zemljišča status kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena tega zakona ali če kmetijsko zemljišče, ki ga ima v lasti lastnik stavbnega zemljišča, meji na kmetijsko zemljišče, ki je predmet menjave; l) na podlagi pogodbe o nakupu kmetijskega zemljišča, namenjenega gradnji objekta, ki je načrtovan z OPPN v skladu 3.ea členom tega zakona, v skladu z OPPN, ki velja za območje, na katerem to zemljišče leži. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je kupec kmetijskega zemljišča investitor, ki je podal pobudo za pripravo OPPN na lokalno skupnost; m) na podlagi pogodbe o menjavi zemljišča, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja vode, prenehal status naravnega vodnega javnega dobra in je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, z zemljiščem, ki je v skladu z zakonom, ki ureja vode, naravno vodno javno dobro tekočih celinskih voda, ali z zemljiščem, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja vode, podeljen status grajenega vodnega javnega dobra. Pogodbi mora biti priložena odločba o prenehanju statusa naravnega vodnega javnega dobra.«. V tretjem odstavku se četrta alinea črta.

Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe.«. V drugem odstavku se v prvi alinei beseda »osebne« črta. V drugi alinei se besedilo »katastrska kultura« črta. V tretjem odstavku se beseda »občini« nadomesti z besedilom »lokalni skupnosti«.

V prvem odstavku 21. člena se besedilo »s povratnico prodajalcu in« črta. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Če se izjava o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je upravna enota prejela izjavo o sprejemu ponudbe, šteje dan oddaje na pošto.«.

V prvem odstavku 22. člena se beseda »šestdesetih« nadomesti z besedo »tridesetih«. V zadnjem stavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki.«. V drugem odstavku se v drugem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »O tem, ali odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota izda odločbo.«. V petem odstavku se besedilo »odločbe o odobritvi oziroma potrdila iz tega člena« nadomesti z besedilom »pravnomočne odločbe po tem členu«.

V tretjem odstavku 56. člena se besedilo »67 odstotkov« nadomesti z besedilom »dve tretjini«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo komasacije, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev.«. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Predlogu za uvedbo komasacijskega postopka je treba priložiti: – predvidene meje komasacijskega območja; – predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, usklajen z drugimi sočasnimi agrarnimi operacijami; – predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije; – mnenje javne službe kmetijskega svetovanja o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov; – seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem komasacijskem območju, in upravno overjeno izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo komasacijskega postopka; – imena članov komasacijskega odbora iz 61. člena tega zakona; – podatke o firmi in sedežu investitorja komasacije, ki mora biti pravna oseba; – predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba komasacijskega postopka na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Soglasja ali dovoljenja iz osme alinee prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo komasacijskega postopka.«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.

66. člen se spremeni tako, da se glasi: Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnemu razredu se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Cenilni enoti se določi vrednost v denarju. Metoda vrednotenja zemljišč iz prejšnjega odstavka temelji na oceni proizvodne sposobnosti zemljišča, ki se določi v obliki bonitetnih točk, ter vrednosti prostora. Osebe za vrednotenje kmetijskih zemljišč po tem členu morajo imeti pooblastilo za bonitiranje v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Sestavni del elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju v skladu s 63. členom tega zakona je tudi elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin. Ne glede na zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, spremembe bonitete zemljišč Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti evidentira v zemljiškem katastru ob evidentiranju nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Podrobnejšo metodologijo vrednotenja zemljišč iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetske zadeve.«.

Za 77. členom se doda naslov podpoglavja, ki se glasi: »5.1 Agromelioracije«.

78. člen se spremeni tako, da se glasi: Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Agromelioracije obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave in razgradnje teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja. Agromelioracije se delijo na: – zahtevne in – nezahtevne. Zahtevne agromelioracije so: a) izdelava in razgradnja teras, b) ureditev manjših odvodnjavanj, ki presegajo omejitve iz točke h) četrtega odstavka tega člena, c) ureditev novih poljskih poti, č) agromelioracije, katerih del je vnos: – zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo, ali – umetno pripravljene zemljine. Nezahtevne agromelioracije so: a) izravnava zemljišča, b) krčitev grmovja in dreves, c) izravnava mikrodepresij na njivskih površinah, č) nasipavanje rodovitne zemlje, d) odstranitev kamnitih osamelcev, e) ureditev obstoječih poljskih poti, f) ureditev gorskih in kraških pašnikov, g) apnenje, h) ureditev manjših odvodnjavanj na površini do 1 ha in i) založno gnojenje. Za agromelioracije iz prejšnjega odstavka ni treba pridobiti odločbe o uvedbi agromelioracije, je pa treba pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se bo predvidena nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Sanacija odlagališč in posledic izkoriščanja mineralnih surovin se ne štejeta za agromelioracijo po tem zakonu.«.

79. člen se spremeni tako, da se glasi: Predlog za uvedbo zahtevne agromelioracije lahko vložijo lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju zahtevne agromelioracije oziroma fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega agromelioracijskega območja. Predlog za uvedbo zahtevne agromelioracije se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo agromelioracije, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo zahtevne agromelioracije je treba priložiti: a) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2500 ali 1:5.000), iz katere mora biti razvidna meja območja zahtevne agromelioracije. Iz grafične priloge mora biti razvidno tudi, kateri lastniki se strinjajo z uvedbo zahtevne agromelioracije; b) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo zahtevne agromelioracije. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju zahtevne agromelioracije, in upravno overjeno izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo zahtevne agromelioracije; c) načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja; č) predvideni datum zaključka agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od dveh let od datuma pravnomočnosti odločbe o uvedbi zahtevne agromelioracije; d) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba zahtevne agromelioracije na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; e) okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če gre za zahtevno agromelioracijo iz točke č) tretjega odstavka prejšnjega člena. Soglasja ali dovoljenja iz točk d) in e) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo zahtevne agromelioracije. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo zahtevne agromelioracije ter skladnost zahtevne agromelioracije s prostorskim aktom lokalne skupnosti.«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi: Zahtevna agromelioracija se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni: – meja območja zahtevne agromelioracije; – katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede zahtevna agromelioracija; – predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija in – predvideni datum zaključka agromelioracijskih del. Grafična priloga točke a) tretjega odstavka prejšnjega člena in načrt agromelioracijskih del skupaj s popisom del iz točke c) tretjega odstavka prejšnjega člena sta sestavni del odločbe o uvedbi zahtevne agromelioracije in sta na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zahtevne agromelioracije. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo zahtevne agromelioracije pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije vroči tudi pooblaščeni osebi.«.

81. člen se spremeni tako, da se glasi: Predlog za uvedbo agromelioracije na območju komasacije, ki je bila pravnomočno uvedena po 30. juniju 2014 (v nadaljnjem besedilu: agromelioracija na komasacijskem območju), lahko vložijo lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije oziroma fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju agromelioracije, in imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega agromelioracijskega območja. Predlog za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Predmet agromelioracij na komasacijskem območju so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča. Površina agromelioracijskega območja je enaka površini območja komasacije. Ne glede na zahtevnost agromelioracije je treba odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju pridobiti za vse ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na zemljišče. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju je treba priložiti: a) pravnomočno odločbo o uvedbi komasacijskega postopka ali potrdilo pristojne upravne enote, da so vse odločbe o razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada vročene, ali pravnomočno odločbo o razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada; b) predlog idejne zasnove ureditve komasacijskega območja ali sklep o potrditvi idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka. Iz predloga idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka oziroma potrjene idejne zasnove ureditve komasacijskega postopka mora biti razvidno, katera agromelioracijska dela so na komasacijskem območju predvidena, v kakšnih količinah in na katerih lokacijah; c) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere mora biti razvidna meja območja agromelioracije na komasacijskem območju. Iz grafične priloge mora biti razvidno tudi, kateri lastniki se strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju; č) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju agromelioracije na komasacijskem območju, in upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju agromelioracije na komasacijskem območju, in upravno overjeno izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju; d) predvideni datum zaključka agromelioracijskih del, ki ne sme biti daljši od petih let od datuma pravnomočnosti odločbe o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju; e) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba agromelioracije na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; f) okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če gre za vnos umetno pripravljene zemljine ali nasipavanje kmetijskih zemljišč z zemeljskim izkopom, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije na komasacijskem območju, razen če gre za vnos rodovitne zemlje. Soglasja ali dovoljenja iz točk e) in f) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju ter skladnost agromelioracije na komasacijskem območju s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Če se agromelioracija uvede na območju, kjer se izvaja komasacijski postopek, pri katerem je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada že vročena vsem komasacijskim udeležencem, se soglasja za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju pridobivajo od lastnikov zemljišč, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Če je v teh primerih treba za izvedbo agromelioracije pridobiti tudi dovoljenje za gradnjo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, se to izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Tudi odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju se v teh primerih izda na zemljiškokatastrsko stanje parcel, kot to izkazuje odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Agromelioracija na komasacijskem območju se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni: – meja območja agromelioracije na komasacijskem območju; – površina območja agromelioracije; – katastrske občine in parcelne številke, na katerih se uvede agromelioracija; – predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija, kot je razvidno iz predloga celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja oziroma potrjene idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, in – predvideni datum zaključka agromelioracijskih del. Grafična priloga iz točke c) šestega odstavka tega člena je sestavni del odločbe o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju in je na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju agromelioracije. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo agromelioracije na komasacijskem območju pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju vroči tudi pooblaščeni osebi.«.

Za 81. členom se doda naslov podpoglavja, ki se glasi: »5.2 Osuševanje«.

82. člen se spremeni tako, da se glasi: Osuševalni sistem je skup objektov in naprav za urejanje in vzdrževanje talnega vodnega režima. Osuševalni sistem je sestavljen iz primarne in sekundarne odvodnje. Primarna odvodnja je mreža osuševalnih jarkov. Sekundarna odvodnja je drenažna odvodnja na parcelah. Izgradnja novih osuševalnih sistemov ni dopustna.«.

83. člen se spremeni tako, da se glasi: Osuševalni sistem se lahko ukine: – če osuševanje na območju osuševalnega sistema zaradi spremembe talnega vodnega režima ni več potrebno ali – če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinjata dve tretjini lastnikov kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema. Območje osuševalnega sistema se lahko spremeni na predlog izvajalca javne službe upravljanja in vzdrževanja, izbranega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec državne javne službe), lastnika osuševalnega sistema ali lastnika kmetijskega zemljišča, ki izkazuje, da parcela ni del osuševalnega sistema. V primerih iz prvega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge izvajalca državne javne službe ali lastnika osuševalnega sistema. Vlogi v primerih iz prve alinee prvega odstavka tega člena je treba priložiti študijo, ki jo izdelata hidrogeolog in agronom in jo financira lastnik osuševalnega sistema. Vlogi v primerih iz druge alinee prvega odstavka tega člena je treba priložiti upravno overjena soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč. V primerih iz drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge izvajalca državne javne službe, lastnika osuševalnega sistema ali lastnika kmetijskega zemljišča, ki je predmet spremembe območja osuševalnega sistema. Vlogi je treba priložiti elaborat, ki ga izdelata hidrogeolog in agronom, financira pa ga pobudnik iz drugega odstavka tega člena. Na podlagi pravnomočne odločbe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se sprememba evidentira v evidenci melioracijskih sistemov in naprav, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca melioracijskih sistemov in naprav). Ukinitev osuševalnega sistema ne pomeni tudi njegove razgradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.«.

84. člen se spremeni tako, da se glasi: Lastniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema lahko zaradi usklajevanja in zastopanja interesov pri vzdrževanju osuševalnega sistema ustanovijo osuševalno društvo v skladu z zakonom, ki ureja društva. Kot reprezentativno se šteje tisto osuševalno društvo, ki združuje lastnike zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju osuševalnega sistema. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema lahko zaradi prenosa lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema ter prenosa upravljanja in vzdrževanja osuševalnega sistema na osuševalno zadrugo ustanovijo osuševalno zadrugo v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Akt o ustanovitvi in zadružna pravila morajo biti sprejeti s soglasjem lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju osuševalnega sistema.«.

86. člen se spremeni tako, da se glasi: Če lokalna skupnost izkaže interes za prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka primarna odvodnja osuševalnega sistema, in lokalno skupnostjo lastninska pravica prenese na lokalno skupnost, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa za prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka primarna odvodnja osuševalnega sistema, in osuševalno zadrugo lastninska pravica prenese na osuševalno zadrugo, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema.«.

87. člen se spremeni tako, da se glasi: Upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov je predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: državna javna služba). Upravljanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov, katerih lastnik primarne odvodnje osuševalnega sistema je lokalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: osuševalni sistemi, ki so v lasti lokalnih skupnosti), se izvaja kot lokalna javna služba.«.

88. člen se spremeni tako, da se glasi: Nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, zagotavljajo lastniki zemljišč v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je vključena v območje osuševalnega sistema. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, so programi vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki jih pripravijo izvajalci lokalnih javnih služb. Predlog višine nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, in osuševalnih sistemov, ki so v lasti lokalnih skupnosti, morajo izvajalec državne javne službe in izvajalci lokalnih javnih služb na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra leta pred odmero nadomestila. Višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov na predlog izvajalca državne javne službe in izvajalcev lokalnih javnih služb predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki je predmet državne javne službe, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalca državne javne službe. Lastniki ali zakupniki kmetijskih zemljišč na območju osuševalnega sistema, ki so v lasti lokalnih skupnosti, lahko vzdrževalna dela opravijo sami po predhodnem soglasju izvajalcev lokalnih javnih služb. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 15. decembra leta pred odmero nadomestila na davčni organ za posameznega lastnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč na območju osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena v dogovorjeni strukturi posreduje: a) osebno ime, naslov prebivališča in EMŠO ali firmo, sedež in naslov ter matično številko, če gre za pravno osebo; b) imena in šifre osuševalnih sistemov, v katere so vključena kmetijska zemljišča; c) podatek o katastrskih občinah, parcelnih številkah, površinah in deležu vključenosti parcel v območja osuševalnih sistemov; č) višino nadomestila na hektar za kritje stroškov vzdrževanja posameznega osuševalnega sistema, kot je razvidno iz predpisa iz tretjega odstavka tega člena; d) višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po posameznem osuševalnemu sistemu in e) skupno višino nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Podatke iz točke a) in točke c) prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prevzame iz zemljiškega katastra. Podatki morajo biti zajeti na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja Sklad, mora Sklad ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, do 1. novembra leta pred odmero nadomestila posredovati podatke o zakupnikih kmetijskih zemljišč na posameznem osuševalnem sistemu, zajete na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Davčni organ na podlagi predpisa iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi podatkov iz šestega odstavka tega člena izda odločbo o nadomestilu za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov za posameznega lastnika za tekoče leto, in sicer najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se nadomestilo na hektar za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena odmeri, če presega 5 eurov. Zbrana nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Odmero, vplačevanje in vračanje nadomestila za kritje stroškov osuševalnih sistemov in prisilno izterjavo neplačanih stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov po tem členu izvrši davčni organ. Glede vprašanj odmere, vplačevanja in vračanja nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave ter pristojnosti davčnega organa, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov zakupnik. Davčni organ na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke o vplačanih nadomestilih za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov, zajete na dan 31. marec, 15. september in 31. december tekočega leta oziroma na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Iz podatkov mora biti razvidno, kateri zavezanec za plačilo in v kakšni višini je plačal nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov. Izvajalec državne javne službe ali lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja osuševalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so predmet državne javne službe, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so predmet državne javne službe. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena, za osuševalne sisteme, ki so v lasti lokalne skupnosti, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in lokalna skupnost skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del na osuševalnih sistemih, ki so v lasti lokalne skupnosti. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila.«.

Za 88. členom se doda naslov podpoglavja, ki se glasi: »5.3 Namakanje«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi: Namakalni sistem je skup naprav za zagotovitev vode, njeno distribucijo in rabo z namenom zagotoviti rastlinam zadostno količino vode v tleh. Kot namakalni sistemi se štejejo tudi oroševalni sistemi za protislansko zaščito. Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. Odvzemni objekt je črpališče, vodnjak ali objekt za odvzem vode iz akumulacije. Dovodno omrežje sestavlja oprema za dovod vode od vodnega vira do posamezne parcele, vključno s hidrantom. Odvzemni objekt in dovodno omrežje se lahko zgradita tudi na zemljišču nekmetijske namenske rabe, če to ni v nasprotju s prostorskim aktom lokalne skupnosti. Namakalna oprema je omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal. Namakalna oprema je last uporabnikov namakalnega sistema. Območje namakalnega sistema je območje, ki omogoča namakanje kmetijskih zemljišč. Namakalni sistemi se delijo na: – javne namakalne sisteme, ki so v lasti lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalni namakalni sistem); – javne namakalne sisteme, ki so v lasti Republike Slovenije in so predmet državne javne službe (v nadaljnjem besedilu: državni namakalni sistem); – zasebne namakalne sisteme, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb. Če lokalni namakalni sistem leži na območju dveh ali več lokalnih skupnosti, se lokalne skupnosti dogovorijo o lastninski pravici na namakalnem sistemu. Če dovodno omrežje, ki ne leži znotraj območja lokalnega namakalnega sistema, leži na območju dveh ali več lokalnih skupnosti, je lastnik tega omrežja lokalna skupnost, v kateri leži območje lokalnega namakalnega sistema.«.

90. člen se spremeni tako, da se glasi: Uvedbo namakalnega sistema lahko predlagajo: – lokalne namakalne sisteme: lokalne skupnosti; – zasebne namakalne sisteme: lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema ali fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema.«.

91. člen se spremeni tako, da se glasi: Predlog za uvedbo namakalnega sistema se vloži pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo. Predlog za uvedbo lokalnega namakalnega sistema se lahko vloži, če pogodbo o namakanju iz točke a) petega odstavka tega člena podpišejo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega območja namakalnega sistema. Predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema se lahko vloži, če se z uvedbo zasebnega namakalnega sistema strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč s predvidenega območja namakalnega sistema. Ne glede na določbe stvarnopravnega zakonika se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini šteje, da se lastniki strinjajo z uvedbo namakalnega sistema, če odločitev o tem sprejmejo s soglasjem solastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini solastniških deležev. Predlogu za uvedbo lokalnega namakalnega sistema je treba priložiti: a) pogodbo med lastnikom kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema in lokalno skupnostjo, s katero se lastnik kmetijskega zemljišča na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema strinja z uvedbo in se zavezuje, da bo najpozneje v štirih letih po izgradnji lokalnega namakalnega sistema lokalni namakalni sistem začel uporabljati in da bo kril stroške iz 96. člena tega zakona, ki bodo nastali v zvezi z uporabo lokalnega namakalnega sistema (v nadaljnjem besedilu: pogodba o namakanju), v sorazmerju s površino, ki je opredeljena v pogodbi o namakanju. Pogodba mora biti sklenjena najmanj za čas trajanja amortizacije lokalnega namakalnega sistema. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se lahko stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka 96. člena tega zakona obračunavajo po dejanski porabi. Če je kmetijsko zemljišče dano v zakup, je podpisnik pogodbe o namakanju tudi zakupnik; b) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere morajo biti razvidni meja območja lokalnega namakalnega sistema, lokacija odvzemnega objekta in dovodno omrežje, ki ni znotraj meje območja lokalnega namakalnega sistema. Iz grafične priloge mora biti razvidno tudi, kateri lastniki so podpisali pogodbo o namakanju, in parcele lastnikov kmetijskih zemljišč, ki so želeli podpisati pogodbo o namakanju, a niso del predvidenega območja uvedbe lokalnega namakalnega sistema zaradi razlogov iz sedmega odstavka tega člena; c) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO in površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki in površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju lokalnega namakalnega sistema; č) investicijski program ali dokument identifikacije investicijskega projekta, ki mora biti izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ; d) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba lokalnega namakalnega sistema na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; e) vodna pravica za namakanje kmetijskih zemljišč, podeljena z aktom v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: vodna pravica). Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli lokalni skupnosti, ki predlaga uvedbo lokalnega namakalnega sistema. Meja območja lokalnega namakalnega sistema mora biti določena tako, da mejo območja namakalnega sistema iz točke b) prejšnjega odstavka tvori sklenjen pas kmetijskih zemljišč, katerih lastniki so podpisali pogodbo o namakanju, v okviru razpoložljivega vodnega vira oziroma finančnih sredstev lokalne skupnosti. Če vodni vir oziroma finančna sredstva lokalne skupnosti ne omogočajo namakanja vseh kmetijskih zemljišč, katerih lastniki bi želeli podpisati pogodbo o namakanju, imajo prednost lastniki tistih kmetijskih zemljišč, katerih predvidena površina namakanja je večja. Če območje lokalnega namakalnega sistema meji na nekmetijsko namensko rabo, sega meja območja lokalnega namakalnega sistema do nekmetijske namenske rabe, razen če gre za linijski infrastrukturni objekt nekmetijske namenske rabe. Predlogu za uvedbo zasebnega namakalnega sistema je treba priložiti: a) grafično prilogo, vrisano v zemljiškokatastrskem prikazu oziroma zemljiškokatastrskem načrtu z razvidnimi mejami parcel in parcelnimi številkami ter navedbo katastrske občine (v merilu 1:2.500 ali 1:5.000), iz katere morajo biti razvidni meja območja zasebnega namakalnega sistema, lokacija odvzemnega objekta in dovodno omrežje, ki ni znotraj meje območja zasebnega namakalnega sistema; b) seznam lastnikov zemljišč s podatki o njihovih osebnih imenih in naslovih prebivališč, EMŠO, površinah, ki jih imajo v lasti na predvidenem območju zasebnega namakalnega sistema, in upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo zasebnega namakalnega sistema. Če gre za pravno osebo, je treba predlogu za uvedbo priložiti podatek o firmi, sedežu, davčni številki, površinah zemljišč, ki jih ima v lasti na predvidenem območju zasebnega namakalnega sistema, in upravno overjeno izjavo zastopnika pravne osebe, da se strinja z uvedbo zasebnega namakalnega sistema; c) predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba zasebnega namakalnega sistema na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih; č) sporazum o lastništvu bodočega zasebnega namakalnega sistema; d) vodna pravica. Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli lastniku zasebnega namakalnega sistema, predvidenemu v sporazumu iz prejšnje točke. Soglasja ali dovoljenja iz točke d) petega odstavka tega člena in točke c) prejšnjega odstavka so sestavni del predloga za uvedbo namakalnega sistema. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost seznama lastnikov zemljišč za uvedbo lokalnega namakalnega sistema, skladnost seznama lastnikov zemljišč in njihovih izjav za uvedbo zasebnega namakalnega sistema ter skladnost namakalnega sistema s prostorskim aktom lokalne skupnosti.«.

92. člen se spremeni tako, da se glasi: Namakalni sistem se uvede z odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, iz katere so razvidni: – meja območja namakalnega sistema; – katastrske občine in parcelne številke zemljišč znotraj območja namakalnega sistema; – katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja odvzemnega objekta, in – katastrske občine in parcelne številke zemljišč, na katerih je predvidena gradnja dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja namakalnega sistema. Grafična priloga iz točke b) petega odstavka prejšnjega člena oziroma točke a) devetega odstavka prejšnjega člena je sestavni del odločbe o uvedbi namakalnega sistema in je na vpogled strankam v postopku pri pristojnem organu. Odločba o uvedbi lokalnega namakalnega sistema se vroči predlagatelju in vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju namakalnega sistema, lastnikom zemljišč odvzemnega objekta ter lastnikom zemljišč dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja lokalnega namakalnega sistema. Odločba o uvedbi zasebnega namakalnega sistema se vroči vsem lastnikom kmetijskih zemljišč na območju zasebnega namakalnega sistema, lastnikom zemljišč odvzemnega objekta, lastnikom zemljišč dovodnega omrežja, ki ni znotraj meje območja zasebnega namakalnega sistema, in lastniku predvidenega zasebnega namakalnega sistema. Če lastnik kmetijskega zemljišča za uvedbo zasebnega namakalnega sistema pooblasti fizično ali pravno osebo, se odločba o uvedbi zasebnega namakalnega sistema vroči tudi pooblaščeni osebi. Odločba o uvedbi namakalnega sistema preneha veljati, če se v petih letih po pravnomočnosti ne začne z izvajanjem del za izgradnjo namakalnega sistema. Prenehanje odločbe o uvedbi namakalnega sistema je razlog za izbris namakalnega sistema iz evidence melioracijskih sistemov in naprav. Ne glede na zakon, ki ureja vode, je prenehanje odločbe o uvedbi namakalnega sistema razlog za prenehanje vodne pravice. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o prenehanju odločbe o uvedbi namakalnega sistema obvesti organ, pristojen za podeljevanje vodnih pravic. Namakalnega sistema na območju, kjer je že uveden drug namakalni sistem, ni mogoče uvesti. Lokalni namakalni sistem se šteje kot javna korist. Lokalna skupnost lahko uvede postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev. Amortizacijska doba lokalnega namakalnega sistema je 20 let.«.

94. člen se spremeni tako, da se glasi: Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj meje območja lokalnega namakalnega sistema, ki niso podpisali pogodbe o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, se lahko naknadno priključijo na lokalni namakalni sistem, če se z njihovo priključitvijo ohranjajo dosežene hidravlične značilnosti namakalnega sistema. V teh primerih z lastnikom lokalnega namakalnega sistema podpišejo pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, s katero se zavežejo, da bodo uporabljali lokalni namakalni sistem in krili stroške iz tretjega odstavka 96. člena tega zakona. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne ležijo znotraj meje območja lokalnega namakalnega sistema, se lahko naknadno priključijo na lokalni namakalni sistem, če se z njihovo priključitvijo ohranjajo dosežene hidravlične značilnosti namakalnega sistema. V teh primerih z lastnikom lokalnega namakalnega sistema podpišejo pogodbo o namakanju, s katero se zavežejo, da bodo uporabljali lokalni namakalni sistem in krili stroške iz tretjega odstavka 96. člena tega zakona. V primeru iz prejšnjega odstavka o spremembi območja lokalnega namakalnega sistema na podlagi vloge lastnika lokalnega namakalnega sistema odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Vlogi je treba priložiti pogodbo o namakanju iz prejšnjega odstavka, vodno pravico ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se sprememba območja lokalnega namakalnega sistema nanaša na območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Stroške priključitve na lokalni namakalni sistem nosijo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč, ki se priključijo lokalnemu namakalnemu sistemu. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne ležijo znotraj meje območja državnega namakalnega sistema, se lahko naknadno priključijo na državni namakalni sistem, če se z njihovo priključitvijo ohranjajo dosežene hidravlične značilnosti državnega namakalnega sistema. V teh primerih z izvajalcem državne javne službe podpišejo pogodbo o namakanju v skladu z drugim odstavkom 98. člena tega zakona. V primeru iz prejšnjega odstavka o spremembi meje območja državnega namakalnega sistema na podlagi vloge izvajalca državne javne službe odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Vlogi je treba priložiti pogodbo o namakanju, sklenjeno v skladu z drugim odstavkom 98. člena tega zakona, vodno pravico ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se sprememba območja državnega namakalnega sistema nanaša na območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih. Stroške priključitve na državni namakalni sistem nosijo lastniki oziroma zakupniki kmetijskih zemljišč, ki se priključijo državnemu namakalnemu sistemu. Območje zasebnega namakalnega sistema se lahko razširi ali zmanjša, če se s tem strinjata lastnik zasebnega namakalnega sistema in lastnik kmetijskega zemljišča, ki je predmet spremembe območja zasebnega namakalnega sistema. Vlogo za spremembo območja zasebnega namakalnega sistema pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, vloži lastnik zasebnega namakalnega sistema. Vlogi je treba priložiti izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema, da se strinja s širitvijo ali zmanjšanjem zasebnega namakalnega sistema, izjavo lastnika kmetijskega zemljišča, ki je predmet spremembe območja zasebnega namakalnega sistema, vodno pravico ter predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se sprememba območja zasebnega namakalnega sistema nanaša na območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih. O spremembi območja zasebnega namakalnega sistema odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Lokalni ali državni namakalni sistem se lahko ukine: – če preneha vodna pravica, nove pa ni mogoče pridobiti, – če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinja 80 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju, ali – če ukinitev z odločbo predlaga inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode. Zasebni namakalni sistem se lahko ukine: – če preneha vodna pravica, nove pa ni mogoče pridobiti, – če se z ukinitvijo strinja lastnik zasebnega namakalnega sistema ali – če ukinitev z odločbo predlaga inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode. Ne glede na zakon, ki ureja vode, je ukinitev namakalnega sistema razlog za prenehanje vodne pravice. Po pravnomočnosti odločbe o ukinitvi namakalnega sistema ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, o ukinitvi namakalnega sistema obvesti organ, pristojen za podeljevanje vodnih pravic. V primerih iz sedmega in osmega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči na podlagi vloge lastnika namakalnega sistema, izvajalca državne javne službe ali na podlagi vloge inšpektorja, pristojnega za kmetijstvo, ali inšpektorja, pristojnega za vode. Vlogi je treba priložiti: – akt, iz katerega je razvidno, da vodne pravice za namakanje kmetijskih zemljišč, v skladu z zakonom, ki ureja vode, ni mogoče pridobiti, po prvi alinei sedmega in prvi alinei osmega odstavka tega člena, – odločbo, s katero inšpektor, pristojen za kmetijstvo, ali inšpektor, pristojen za vode, predlaga ukinitev namakalnega sistema po tretji alinei sedmega odstavka in tretji alinei osmega odstavka tega člena, – upravno overjena soglasja lastnikov kmetijskih zemljišč po drugi alinei sedmega odstavka tega člena ali – izjavo lastnika zasebnega namakalnega sistema po drugi alinei osmega odstavka tega člena. Na podlagi pravnomočne odločbe iz tretjega, petega in šestega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, mejo območja namakalnega sistema uskladi v evidenci melioracijskih sistemov in naprav. Na podlagi pravnomočne odločbe iz desetega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, namakalni sistem izbriše iz evidence melioracijskih sistemov in naprav. Ukinitev namakalnega sistema ne pomeni tudi njegove razgradnje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.«.

95. člen se spremeni tako, da se glasi: Pravno dejstvo, da je za kmetijsko zemljišče sklenjena pogodba o namakanju v skladu z 91. členom tega zakona, se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne odločbe o uvedbi lokalnega namakalnega sistema iz 92. člena tega zakona ali na podlagi pravnomočne odločbe iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Vpis zaznambe v zemljiško knjigo je dolžan predlagati lastnik zemljišča v dveh mesecih po pravnomočnosti odločbe o uvedbi lokalnega namakalnega sistema iz 92. člena tega zakona ali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, po tem roku pa ga lahko predlaga tudi vsakdo, ki ima pravni interes, da se zaznamba vpiše. Pravno dejstvo, da je za kmetijsko zemljišče sklenjena pogodba o namakanju iz prvega odstavka prejšnjega člena ali drugega odstavka 98. člena tega zakona, se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena ali drugega odstavka 98. člena tega zakona. Vpis zaznambe v zemljiško knjigo je dolžan predlagati lastnik zemljišča v dveh mesecih po podpisu pogodbe iz prvega odstavka prejšnjega člena ali drugega odstavka 98. člena tega zakona, po tem roku pa ga lahko predlaga tudi vsakdo, ki ima pravni interes, da se zaznamba vpiše.«.

96. člen se spremeni tako, da se glasi: Upravljanje, vzdrževanje in delovanje lokalnih namakalnih sistemov je lokalna javna služba. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, so dolžni plačevati stroške vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je opredeljena v pogodbi o namakanju. Če lokalni namakalni sistem omogoča, se stroški iz četrte in pete alinee tretjega odstavka tega člena lahko obračunajo po dejanski porabi. Stroški vzdrževanja in delovanja lokalnega namakalnega sistema vključujejo zlasti: – stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev; – zavarovanje lokalnega namakalnega sistema; – stroške dela; – stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in – dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka lastnikom kmetijskih zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju v skladu s točko a) petega odstavka 91. člena tega zakona, zaračunava izvajalec lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko predpiše podrobnejše pogoje glede izvajanja lokalne javne službe. Lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja ali tehnološke posodobitve lokalnega namakalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.«.

97. člen se spremeni tako, da se glasi: Lastniki kmetijskih zemljišč na območju namakalnega sistema lahko zaradi usklajevanja in zastopanja interesov pri upravljanju, vzdrževanju in delovanju namakalnega sistema ustanovijo namakalno društvo v skladu z zakonom, ki ureja društva. Kot reprezentativno se šteje tisto namakalno društvo, ki združuje lastnike zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju namakalnega sistema. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema lahko zaradi prenosa lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, razen na namakalni opremi, ter prenosa upravljanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema na namakalno zadrugo ustanovijo namakalno zadrugo v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Akt o ustanovitvi in zadružna pravila morajo biti sprejeti s soglasjem lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot polovico površin zemljišč na območju državnega namakalnega sistema.«.

Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi: Če lokalna skupnost izkaže interes za prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, razen na namakalni opremi, in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka državni namakalni sistem, in lokalno skupnostjo lastninska pravica prenese na lokalno skupnost, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema, razen upravljanja in vzdrževanja namakalne opreme. S prenosom iz tega odstavka državni namakalni sistem postane lokalni namakalni sistem. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa za prenos lastninske pravice na državnem namakalnem sistemu, razen na namakalni opremi, in se s pogodbo med ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, lastniki zemljišč, po katerih poteka državni namakalni sistem, in namakalno zadrugo lastninska pravica prenese na namakalno zadrugo, se hkrati s prenosom lastninske pravice preneseta tudi upravljanje in vzdrževanje tega sistema, razen upravljanja in vzdrževanja namakalne opreme. S prenosom iz tega odstavka državni namakalni sistem postane zasebni namakalni sistem.«.

98. člen se spremeni tako, da se glasi: Upravljanje, vzdrževanje in delovanje državnih namakalnih sistemov je državna javna služba. Lastniki kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema, ki z izvajalcem državne javne službe podpišejo pogodbo o namakanju, s katero se zavežejo, da bodo državni namakalni sistem uporabljali in krili stroške iz četrtega odstavka tega člena, so dolžni plačevati stroške delovanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je opredeljena v pogodbi o namakanju. Če je kmetijsko zemljišče dano v zakup, je podpisnik pogodbe o namakanju tudi zakupnik. Če državni namakalni sistem omogoča, se stroški iz četrte in pete alinee četrtega odstavka tega člena lahko obračunajo po dejanski porabi. Stroški delovanja in vzdrževanja državnega namakalnega sistema vključujejo zlasti: – stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev; – zavarovanje državnega namakalnega sistema; – stroške dela; – stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in – dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Sredstva za kritje stroškov iz prejšnjega odstavka lastnikom kmetijskih zemljišč na območju državnega namakalnega sistema, ki so podpisali pogodbo o namakanju iz drugega odstavka tega člena, zaračunava izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine stroškov na hektar za delovanje in vzdrževanje državnega namakalnega sistema, so programi vzdrževanja državnih namakalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Predlog višine stroškov na hektar za delovanje in vzdrževanje državnih namakalnih sistemov, ki so predmet državne javne službe, mora izvajalec državne javne službe na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra predhodnega leta. Višino stroškov na hektar delovanja in vzdrževanja državnih namakalnih sistemov na predlog izvajalca državne javne službe predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Izvajalec državne javne službe lahko predpiše podrobnejše pogoje glede zaračunavanja stroškov iz četrtega odstavka tega člena. Nalogo iz tega odstavka opravlja izvajalec državne javne službe kot javno pooblastilo. Sredstva za kritje stroškov vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Na podlagi zbranih sredstev za kritje stroškov vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov iz prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževanja in delovanja državnih namakalnih sistemov. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Izvajalec državne javne službe lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja ali tehnološke posodobitve državnega namakalnega sistema pridobi tudi druga sredstva. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov po tem členu zakupnik.«.

Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi: Podpisnik pogodbe o namakanju iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko od pogodbe odstopi, če pogodbe podpiše manj kot deset odstotkov vseh lastnikov zemljišč na območju državnega namakalnega sistema in imajo v lasti manj kot deset odstotkov površin državnega namakalnega sistema. Podpisnik pogodbe o namakanju iz točke a) petega odstavka 91. člena ali drugega odstavka prejšnjega člena lahko od pogodbe odstopi, če podpisnik pogodbe o namakanju zaradi višje sile ne more uporabljati namakalnega sistema ali če zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je predmet pogodbe o namakanju, odpove pogodbo, lastnik kmetijskega zemljišča pa novega zakupnika ne uspe pridobiti.«.

V drugem stavku 106. člena se besedilo »četrtega odstavka 3.č in« črta.

V 107. členu se v osmi alinei točke A) za besedo »sistemov« doda besedilo »ter nedovoljene posege v namakalne in osuševalne sisteme«. Na koncu dvanajste alinee točke B) se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove trinajsta, štirinajsta in petnajsta alinea, ki se glasijo: »– prepovedati uporabo objekta iz točk b), c), č), d) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona, ki mu je bila spremenjena namembnost; – prepovedati posege v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe; – izreči ukrepe, če se nasadi miskanta ter lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadijo na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska in imajo boniteto 30 ali več.«.

V prvem odstavku 108. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. spremeni namembnost objekta iz točk b), c), č), d) in e) prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 3.č člena tega zakona ali prvega odstavka 3.ea člena tega zakona (osmi odstavek 3.č člena ali deseti odstavek 3.ea člena);«. 7., 8. in 9. točka se spremenijo tako, da se glasijo: »7. ne izvede predvidenih agromelioracijskih ali namakalnih del v skladu z odločbo o uvedbi (80. člen, 81. člen ali 92. člen) ali namakalnih del v skladu z odločbo iz 94. člena zakona; 8. ne zagotovi nemotenega delovanja in vzdrževanja osuševalnih ter namakalnih sistemov (87. člen, 96. člen ali 98. člen); 9. izvede poseg v lokalni ali državni namakalni sistem oziroma osuševalni sistem brez soglasja izvajalca lokalne javne službe ali izvajalca državne javne službe.«. Za 9. točko se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 10. točka, ki se glasi: »10. nasade miskanta ter nasade lesnih, grmovnih in drevesnih vrst, ki niso namenjene pridelavi sadja in oljk, sadi na zemljiščih, ki so po namenski in dejanski rabi kmetijska, in imajo boniteto 30 ali več (4.a člen).«.

Minister, pristojen za kmetijstvo, izda podzakonske predpise iz tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Do vzpostavitve prostorskega informacijskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, lokalne skupnosti sklepe o začetku postopkov priprave prostorskih aktov lokalnih skupnosti, ki se sprejmejo po uveljavitvi predpisov iz 3.c člena zakona, posredujejo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo.

V postopkih prostorskega načrtovanja lokalnih skupnosti, v katerih so bili sklepi o začetku postopka priprave prostorskega akta sprejeti pred uveljavitvijo predpisov iz 3.c člena zakona, se pri izdaji smernic in mnenj za načrtovane posege na vsa kmetijska zemljišča uporabljajo določbe 6. in 44. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08 in 43/11 – ZKZ-C), razen tretjega stavka prvega odstavka 2. člena in tretje alinee četrtega odstavka 4. člena. V postopkih iz prejšnjega odstavka mora lokalna skupnost pri pripravi prostorskega akta ob upoštevanju načel zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, načrtovati po naslednjem prednostnem vrstnem redu: 1. zemljišča nekmetijske namenske rabe, 2. zemljišča kmetijske namenske rabe, pri čemer se najprej načrtuje na zemljiščih nižjih bonitet.

Do določitve območij trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo naslednjih objektov ali posegov v prostor: a) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; b) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti; c) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov; č) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m 2; d) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m 2; e) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); f) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; g) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; h) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); i) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); j) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; k) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: – ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; l) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; m) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; n) mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. Lokalna skupnost lahko v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo staj iz točke d) prejšnjega odstavka ter pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz točk b) in c) prejšnjega odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, predpiše strožje pogoje kot so določeni v 3.ča členu zakona glede zahtevanih površin kmetijskih zemljišč, ki jih mora izpolnjevati investitor, da lahko gradi na kmetijskem zemljišču. Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti za gradnjo objektov iz prvega odstavka tega člena, razen začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše tudi dodatne pogoje in kriterije, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk b) in c) prvega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke č) prvega odstavka tega člena ter staje iz točke d) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene. Za nadzor nad izvajanjem določb tega člena se smiselno uporablja trinajsta alinea točke B) 107. člena zakona in 1. točka prvega odstavka 108. člena zakona.

Smernice in mnenja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, izdana v postopkih priprave prostorskih aktov, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso končani, se uporabljajo za dokončanje postopkov, razen v delu, ki se nanaša na nadomeščanje kmetijskih zemljišč in načrtovanje na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.

Namakalni sistemi, ki so bili do uveljavitve tega zakona uvedeni kot mali namakalni sistemi, se preimenujejo v zasebne namakalne sisteme. Veliki namakalni sistemi v lasti Republike Slovenije, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se preimenujejo v državne namakalne sisteme. Veliki namakalni sistemi v zasebni lasti, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se preimenujejo v zasebne namakalne sisteme. Veliki namakalni sistemi v lasti lokalnih skupnosti, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se preimenujejo v lokalne namakalne sisteme. Lokalne skupnosti v skladu s 96. členom zakona te sisteme prevzamejo v upravljanje, vzdrževanje in delovanje s 1. januarjem 2017. Preimenovanje namakalnih sistemov iz tega člena v evidenci melioracijskih sistemov in naprav izvede ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli oziroma se prenese na lastnika namakalnega sistema, če gre za namakalne sisteme iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Ne glede na zakon, ki ureja vode, se vodna pravica po postopku, določenem z zakonom, ki ureja vode, podeli oziroma se prenese na izvajalca državne javne službe, če gre za namakalne sisteme iz drugega odstavka tega člena. Če se državni namakalni sistem prenese na lokalno skupnost ali namakalno zadrugo, se vodna pravica prenese na lokalno skupnost oziroma namakalno zadrugo.

Ne glede na drugo alineo sedmega odstavka 94. člena zakona se do podpisa pogodb o namakanju iz prvega odstavka 51. člena tega zakona in drugega odstavka 98. člena zakona državni ali lokalni namakalni sistem lahko ukine, če se z ukinitvijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 odstotkov površin kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema, in če se z ukinitvijo strinja 80 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč na območju lokalnega ali državnega namakalnega sistema. Lokalni namakalni sistem iz 97.a člena zakona in 47. člena tega zakona in državni namakalni sistem se lahko ukineta, če so do konca leta 2018 pogodbo o namakanju podpisali lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti manj kot deset odstotkov površin namakalnega sistema. Ne glede na deseti odstavek 94. člena zakona je treba vlogi za ukinitev državnega ali lokalnega namakalnega sistema iz prejšnjega odstavka priložiti izjavo izvajalca državne javne službe ali lastnika lokalnega namakalnega sistema, da je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka. Glede ostalih določb o ukinitvi namakalnih sistemov se smiselno uporabljajo določbe 94. člena zakona.

Za državne namakalne sisteme in osuševalne sisteme, ki so bili uvedeni pred 1. januarjem 1999 in za katere so bili v letu 2015 s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, potrjeni programi vzdrževanja za leto 2015, vlada v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona z uredbo potrdi območja državnih namakalnih sistemov in osuševalnih sistemov, kot so opredeljena v evidenci melioracijskih sistemov in naprav. Za državne namakalne sisteme in osuševalne sisteme, ki so bili uvedeni pred 1. januarjem 1999 in za katere v letu 2015 s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, programi vzdrževanja za leto 2015 niso bili potrjeni, vlada v dveh letih od uveljavitve tega zakona z uredbo potrdi območja državnih namakalnih sistemov in osuševalnih sistemov na podlagi dejanskega stanja v naravi in evidence melioracijskih sistemov in naprav. Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se prenesejo v evidenco melioracijskih sistemov in naprav. Če se državni namakalni sistemi ali osuševalni sistemi prenašajo na lokalno skupnost, osuševalno ali namakalno zadrugo pred potrditvijo območij državnih namakalnih sistemov oziroma osuševalnih sistemov v skladu s 86. členom oziroma 97.a členom zakona, se podatki o območjih povzamejo iz evidence melioracijskih sistemov in naprav.

Ne glede na 96. in 98. člen zakona se do vključno leta 2018 za delovanje in vzdrževanje državnih namakalnih sistemov ter lokalnih namakalnih sistemov iz 97.a člena zakona in 47. člena tega zakona, odmeri nadomestilo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov. Nadomestilo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov se odmeri vsem lastnikom zemljišč v sorazmerju s površino kmetijskega zemljišča, ki je vključena v območje namakalnega sistema. Stroški delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prejšnjega odstavka vključujejo zlasti: – stroške rednega in investicijskega vzdrževanja ter tehnoloških posodobitev; – zavarovanje namakalnega sistema iz prvega odstavka tega člena; – stroške dela; – stroške energije, ki je potrebna za delovanje sistema (elektrika, nafta, zemeljski plin ipd.), in – dajatve za rabo naravnih dobrin, v skladu z zakonom, ki ureja vode. Ne glede na prvi odstavek tega člena stroške iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka lahko izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe zaračuna po dejanski porabi, če namakalni sistem to omogoča. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja državnih namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena so programi delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov, ki jih pripravi izvajalec državne javne službe. Podlaga za določitev višine nadomestila na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja lokalnih namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena so programi delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov, ki jih pripravijo izvajalci lokalnih javnih služb. Predlog višine nadomestila na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja državnih namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena in lokalnih namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena, morajo izvajalec državne javne službe in izvajalci lokalnih javnih služb na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati do 1. novembra leta pred odmero nadomestila. Višino nadomestila na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, do 15. decembra leta pred odmero nadomestila na davčni organ za posameznega lastnika ali zakupnika kmetijskih zemljišč na območju namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena v dogovorjeni strukturi posreduje: a) osebno ime, naslov prebivališča in EMŠO ali firmo, sedež in naslov ter matično številko, če gre za pravno osebo; b) imena in šifre namakalnih sistemov, v katere so vključena kmetijska zemljišča; c) podatek o katastrskih občinah, parcelnih številkah, površinah in deležu vključenosti parcel v območja namakalnih sistemov; č) višino nadomestila na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega namakalnega sistema, kot je razvidno iz predpisa iz petega odstavka tega člena; d) višino nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov po posameznem namakalnem sistemu in e) skupno višino nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov. Podatke iz točke a) in točke c) prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, prevzame iz zemljiškega katastra. Podatki morajo biti zajeti na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Za kmetijska zemljišča, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi upravlja Sklad, mora Sklad ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, do 1. novembra leta pred odmero nadomestila posredovati podatke o zakupnikih kmetijskih zemljišč na posameznem namakalnem sistemu iz prvega odstavka tega člena, zajete na dan 30. junij leta pred odmero nadomestila. Davčni organ na podlagi predpisa iz petega odstavka tega člena in na podlagi podatkov iz šestega odstavka tega člena izda odločbo o nadomestilu za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena za posameznega lastnika za tekoče leto, in sicer najpozneje do 31. januarja tekočega leta. Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se nadomestilo na hektar za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena odmeri, če presega 5 eurov. Zbrana nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena so namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazujejo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Odmero, vplačevanje in vračanje nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena in prisilno izterjavo neplačanih stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena izvrši davčni organ. Glede vprašanj odmere, vplačevanja in vračanja nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena, postopka prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, ugotavljanja zastaranja pravice do izterjave ter pristojnosti davčnega organa, se uporabljata zakon, ki ureja davčni postopek, in zakon, ki ureja finančno upravo. Če dajo lastniki kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo nadomestila za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena sistemov zakupnik. Davčni organ na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje podatke o vplačanih nadomestilih za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalni sistemov iz prvega odstavka tega člena, zajete na dan 31. marec, 15. september in 31. december tekočega leta oziroma na zahtevo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Iz podatkov mora biti razvidno, kateri zavezanec za plačilo in v kakšni višini je plačal nadomestilo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz prvega odstavka tega člena. Izvajalec državne javne službe ali lokalna skupnost lahko za financiranje investicijskega vzdrževanja namakalnega sistema iz prvega odstavka tega člena pridobi tudi druga sredstva. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena za državne namakalne sisteme iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in izvajalec državne javne službe skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Na podlagi zbranih nadomestil za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov iz desetega odstavka tega člena za lokalne namakalne sisteme iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in lokalna skupnost skleneta pogodbo o financiranju vzdrževalnih del. V pogodbi se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila.

Ne glede na točko a) petega odstavka 91. člena zakona mora lastnik kmetijskega zemljišča, ki želi uporabljati namakalni sistem, in njegova zemljišča ležijo na območju lokalnega namakalnega sistema iz 97.a člena zakona in 47. člena tega zakona, z lokalno skupnostjo podpisati pogodbo o namakanju, s katero se zaveže, da bo lokalni namakalni sistem uporabljal in kril stroške iz tretjega odstavka 96. člena zakona. Pravno dejstvo, da je za kmetijsko zemljišče sklenjena pogodba o namakanju iz prejšnjega odstavka, se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka. Vpis zaznambe v zemljiško knjigo je dolžan predlagati lastnik zemljišča v dveh mesecih po podpisu pogodbe iz prejšnjega odstavka, po tem roku pa ga lahko predlaga tudi vsakdo, ki ima pravni interes, da se zaznamba vpiše. Podpisnik pogodbe o namakanju iz prvega odstavka tega člena lahko od pogodbe odstopi, če je podpisnikov pogodb manj kot deset odstotkov vseh lastnikov zemljišč na območju lokalnega namakalnega sistema in imajo v lasti manj kot deset odstotkov površin lokalnega namakalnega sistema. Podpisnik pogodbe o namakanju iz prvega odstavka tega člena lahko od pogodbe odstopi, če podpisnik pogodbe o namakanju zaradi višje sile ne more uporabljati namakalnega sistema ali če zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je predmet pogodbe o namakanju, odpove pogodbo, lastnik kmetijskega zemljišča pa novega zakupnika ne uspe pridobiti.

Ukine se register melioracijskih skupnosti.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11) se 35. člen črta.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – Pravilnik o registru melioracijskih skupnosti (Uradni list RS, št. 3/09 in 50/12), – Navodilo za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in – Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 10/87 in 30/89).

Postopki prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. Postopki komasacij in agromelioracij, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih. Pri postopkih teh agromelioracij ustanovitev melioracijske skupnosti ni potrebna. Če je melioracijska skupnost ustanovljena, se ne vpiše v register melioracijskih skupnosti. Postopki namakanja, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po tem zakonu.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določba petega odstavka 3.c člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2019, do takrat pa se uporablja dosedanja ureditev. Št. 720-03/14-6/47 Ljubljana, dne 31. marca 2016 EPA 995-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik