Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (BRSPP)

Ratificira se Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana 15. aprila 2011 na Brdu pri Kranju.

Besedilo pogodbe se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi 1: 1Besedilo pogodbe v srbskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve. Republika Slovenija in Republika Srbija (v nadaljnjem besedilu: državi pogodbenici) sta se v želji po utrditvi ter krepitvi medsebojnega sodelovanja v pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah dogovorili za sklenitev te pogodbe.

(1)Državi pogodbenici si dajeta najširšo mogočo vzajemno pravno pomoč v civilnih in kazenskih zadevah pod pogoji in v obsegu, predvidenem v tej pogodbi.

(2)Izraz »civilne zadeve« v tej pogodbi pomeni tudi gospodarske in družinske zadeve.

(3)Izraz »kazenske zadeve« v tej pogodbi pomeni kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške.

(4)Pravosodni organi držav pogodbenic skladno z določbami te pogodbe dajejo pravno pomoč pravosodnim in drugim organom, ki so po zakonodaji države pogodbenice pristojni za zadeve iz prejšnjih odstavkov tega člena.

(1)Državljani ene države pogodbenice imajo enako varstvo svojih pravic v postopkih pred pravosodnimi in drugimi organi druge države pogodbenice kot njeni državljani.

(2)Državljani ene države pogodbenice imajo prost pristop do sodišč in nastopajo v postopkih pred pravosodnimi in drugimi organi druge države pogodbenice pod enakimi pogoji kot njeni državljani.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se nanašajo tudi na pravne osebe, ustanovljene v skladu z zakonom države pogodbenice, na ozemlju katere je njihov sedež.

Pravna pomoč v smislu te pogodbe vključuje vročanje listin in predmetov, izmenjavanje obvestil o predpisih in predpisov, obvestil iz kazenske evidence, izvedbo posameznih procesnih dejanj, uporabo določenih ukrepov ter odstop in prevzem kazenskega pregona.

Državi pogodbenici se na prošnjo obveščata o predpisih, ki veljajo ali so veljali na njunem ozemlju, in po potrebi pošiljata besedila teh predpisov ter tudi pojasnila o posameznih pravnih vprašanjih s področij, ki jih ureja ta pogodba.

(1)Zaprosila za pravno pomoč in izmenjava informacij brez prošnje iz 33. člena te pogodbe morajo biti v pisni ali drugačni obliki, ki omogoča pisni zapis, na podlagi katerega lahko država prejemnica ugotovi verodostojnost. Taka zaprosila se praviloma pošiljajo neposredno med pristojnimi pravosodnimi organi in se vračajo na enak način, če ni drugače določeno v tem členu.

(2)Določba prejšnjega odstavka ne vpliva na to, da v posebnih primerih pristojni organi Republike Slovenije pošiljajo zaprosila prek Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, pristojni organi Republike Srbije pa prek Ministrstva za pravosodje Republike Srbije. V nujnih primerih lahko pristojni organi držav pogodbenic v kazenskih zadevah pošiljajo zaprosila in obvestila iz te pogodbe pristojnim organom druge države pogodbenice tudi prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL).

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se zaprosila za pravno pomoč v zadevah prekrškov, prošnje za prevzem oziroma odstop kazenskega pregona, izpiski iz kazenske evidence ter prošnje za obvestila o pravu vedno pošiljajo tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku.

(4)Določba prvega odstavka tega člena ne izključuje občevanja po diplomatski poti, če so za to upravičeni razlogi.

Zahteva za pravno pomoč se po tej pogodbi vloži v obliki zaprosila.

(1)Zaprosilo za pravno pomoč mora vsebovati: 1. ime organa, ki prosi za pravno pomoč; 2. ime organa, ki je zaprošen za pravno pomoč; če njegovo točno ime ni znano, pa oznako »pristojni organ« ob imenu zaprošene države; 3. podatke o strankah (ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, poklic in državljanstvo za fizične osebe oziroma ime in sedež za pravne osebe) ter njihovo vlogo v postopku; 4. ime, priimek in naslov morebitnih pravnih zastopnikov; 5. oznako spisa in povzetek zadeve, v kateri se prosi za pravno pomoč; pri kazenskih zadevah tudi zakonsko oznako kaznivega dejanja in prepis ustreznega člena; 6. navedbo dejanja pravne pomoči, za katero se zaproša, razlog za vložitev zaprosila in po potrebi tudi vprašanja, ki naj se postavijo osebi, katere zaslišanje se zahteva; 7. druge podatke, predvidene s to pogodbo, za posamezne vrste pravne pomoči.

(2)Zaprosilo in priložena pisanja, ki jih pošiljajo pravosodni in drugi organi držav pogodbenic, morajo biti podpisana in opremljena s pečatom organa, ki je pisanje izdal.

(3)Pristojni organ zaprošene države lahko zahteva dodatne podatke ter dokumentacijo, če je to potrebno za izvedbo zaprosila.

(1)Zaprosilo za pravno pomoč iz 7. člena te pogodbe in vsa druga pisanja, ki jih je treba priložiti skladno s to pogodbo, se sestavljajo v uradnem jeziku in pisavi države, ki prosi za pravno pomoč (v nadaljevanju: država prosilka) ter s prepisom v latinico. Prevodov v jezik države pogodbenice, ki se jo prosi za pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: zaprošena država), ni treba priložiti.

(2)Odgovori na zaprosila s prilogami (zapisniki, sodne odločbe in drugo) se pošiljajo v jeziku in pisavi zaprošene države s prepisom v latinico.

(3)Če je dokumentacija, ki se pošilja kot priloga k zaprosilu oziroma odgovoru na zaprosilo, nastala pred uveljavitvijo te pogodbe, se po možnosti pošlje s prepisom v latinico.

(4)Pisanja, ki jih je treba vročiti osebam v zaprošeni državi, se pošiljajo v uradnem jeziku države prosilke, priložen pa mora biti prevod v jezik zaprošene države.

(5)Če v primeru iz prejšnjega odstavka ni priložen prevod, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.

(1)Pravna pomoč se zagotavlja brez odlašanja ter skladno z zakonodajo zaprošene države.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ zaprošene države izvrši zaprosilo tudi na način in v obliki, za katera prosi država prosilka, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda zaprošene države.

Če zaprošeni organ ni pristojen za izvršitev zaprosila, zaprosilo brez odlašanja odstopi pristojnemu organu na območju zaprošene države in o tem obvesti organ, ki je poslal zaprosilo.

Če zaprošeni organ ne more izvršiti zaprosila, o tem takoj obvesti organ države prosilke, ki je poslal zaprosilo, ter navede, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno. Če so bila skupaj z zaprosilom poslana tudi druga pisanja, se vrnejo.

(1)Zaprosilo za vročitev pisanj mora poleg podatkov iz 7. člena te pogodbe vsebovati tudi naslov osebe, ki se ji pisanje vroča.

(2)Če oseba, ki ji je treba vročiti posamezna pisanja, ni na naslovu, navedenem v zaprosilu, mora zaprošeni organ izvesti vse potrebne ukrepe skladno z notranjo zakonodajo za ugotovitev pravega naslova.

(3)Vročitev pisanj se dokazuje skladno s predpisi o vročanju, ki veljajo na ozemlju zaprošene države. Pristojni organ navede v potrdilu o vročitvi čas in kraj vročitve, ime in položaj osebe, ki so ji bila pisanja vročena, navede, kako je bila vročitev opravljena oziroma razloge, zakaj vročitev ni bila opravljena.

(4)Kadar se zahteva poseben način vročitve, bodo posebej obrazloženi razlogi, zaradi katerih takemu načinu vročitve ni bilo ugodeno.

(5)Državi pogodbenici imata pravico vročati dokumente svojim državljanom ter jemati izjave prek svojih diplomatskih ali konzularnih predstavništev brez uporabe prisilnih ukrepov.

(1)Zaprošena država odkloni pravno pomoč, če niso izpolnjeni pogoji, predvideni v tej pogodbi.

(2)Zaprošena država lahko odkloni pravno pomoč, če meni, da bi izvršitev zaprosila ogrozila njeno suverenost ali varnost ali pa bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli njenega pravnega reda.

(1)Država prejemnica lahko osebne podatke, sporočene po tej pogodbi, uporablja: 1. za namene učinkovitega izvajanja sodnih postopkov, za katere se uporablja ta pogodba; 2. za druge sodne in prekrškovne postopke, ki so neposredno povezani s postopki iz 1. točke tega odstavka; 3. za druge namene, ki niso v nasprotju s 1. in 2. točko tega odstavka, pa samo s predhodnim soglasjem države, ki podatke sporoča, razen če je država prejemnica pridobila soglasje osebe, na katero se podatki nanašajo.

(2)Ta člen se uporablja tudi za osebne podatke, ki se ne sporočajo, temveč pridobijo kako drugače na podlagi te pogodbe.

(3)Posredovanje in obdelava občutljivih osebnih podatkov (osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, ter podatkov o zdravstvenem stanju ali spolnem življenju, podatki iz kazenske evidence in prekrškovnih evidenc) je dovoljeno samo na način, da država, ki je poslala podatke, navede, da jih je potrebno dodatno varovati, tako da ne bodo dostopni nepooblaščenim osebam ali organom ali nezakonito obdelovani. Država prejemnica je dolžna na ustrezen način upoštevati to omejitev.

(4)Pravice posameznika glede točnosti in ažurnosti podatkov ter glede njihove zakonite obdelave se izvršujejo po določbah nacionalne zakonodaje države prejemnice.

(5)Država prejemnica je v zahtevi za posredovanje osebnih podatkov vedno dolžna navesti ustrezne identifikacijske podatke, katere poseduje, za določenega posameznika, katerega podatki naj bi se posredovali, pravno podlago za posredovanje podatkov ter opredelitev sodnega postopka, za katerega jih potrebuje. Država pošiljateljica je dolžna zavrniti posredovanje podatkov, če zahteva ne ustreza določbam prejšnjega stavka.

(6)Odvisno od okoliščin posameznega primera lahko država, ki sporoča osebne podatke, od države prejemnice zahteva informacije o uporabi teh podatkov.

(7)Država prejemnica mora zagotoviti, da je do roka 5 let po zaključku postopkov iz prvega in drugega odstavka tega člena možno ugotoviti, komu so bili posredovani podatki, kdaj in za kakšen namen.

(8)Država prejemnica mora zagotoviti v nacionalni zakonodaji, da se posredovani podatki obdelujejo zakonito, sorazmerno in v skladu z nameni iz prvega odstavka ter predpisati ustrezne ukrepe in načine zavarovanja osebnih podatkov.

(9)Država prejemnica mora zagotoviti ustrezni neodvisni nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov, kar lahko vključuje tudi uporabo pravnih sredstev v sodnih postopkih.

(1)Priča ali izvedenec, ki se odzove vabilu sodišča države prosilke, ne glede na svoje državljanstvo ne sme biti v tej državi kazensko preganjan ali priprt in se mu tudi ne sme kakor koli drugače omejiti prostost zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil pred prihodom na ozemlje države prosilke.

(2)Kazenski pregon, pripor ali kakšna druga omejitev prostosti pa so dovoljeni: 1. kadar se vabljeni, ko njegova navzočnost po izjavi sodišča ni več potrebna, mudi več kot 15 dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti; 2. če se po tem, ko zapusti ozemlje države prosilke, prostovoljno vrne na njeno ozemlje.

(1)Če v tej pogodbi ni drugače določeno, država pogodbenica krije stroške izvajanja pravne pomoči, ki so nastali na njenem ozemlju.

(2)Državi pogodbenici ne smeta zahtevati povračila stroškov, ki so nastali zaradi dajanja pravne pomoči, razen nagrade za opravljeno izvedenstvo, in drugih stroškov, nastalih ob tem, ter tudi stroškov, nastalih ob začasni predaji oseb, ki jim je bila odvzeta prostost zaradi zaslišanja, izvedenstva ali soočenja skladno s 30. členom te pogodbe.

(3)Izvedenstvo se lahko pogojuje s predhodno položitvijo predujma pri zaprošenem sodišču, če stroške izvedenskega mnenja krije stranka.

(4)Priči ali izvedencu, ki se odzove pozivu sodišča države prosilke, pripada povračilo potnih stroškov in stroškov bivanja v skladu s predpisi države prosilke.

(5)V vabilu je treba navesti, katera povračila pripadajo osebam iz četrtega odstavka tega člena ter se jim na njihovo zahtevo izplača predujem za kritje stroškov.

(1)Od državljana ene države pogodbenice, ki sodeluje v postopku pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.

(2)Predujem za takse in stroške postopka, ki ga krije stranka, se lahko zahteva od državljana druge države pogodbenice pod istimi pogoji in v enakem obsegu kot od svojih državljanov.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za pravne osebe.

(1)Državljani države pogodbenice so, ko se pojavljajo pred sodišči druge države pogodbenice, upravičeni do oprostitve plačila sodnih taks in stroškov ter tudi do brezplačne pravne pomoči med postopkom pod istimi pogoji in v istem obsegu kot njeni lastni državljani.

(2)Prošnjo na podlagi prejšnjega odstavka lahko stranka predloži neposredno pristojnemu sodišču druge države pogodbenice ali sodišču države pogodbenice, katere državljan je, če ima na njenem ozemlju stalno ali začasno prebivališče. Sodišče države pogodbenice, katere državljan je stranka, bo dostavilo prošnjo pristojnemu sodišču druge države pogodbenice tako, kot je določeno v 5. členu te pogodbe.

(1)Potrdilo o premoženjskem stanju, na podlagi katerega se prizna olajšava po prvem odstavku 18. člena te pogodbe, izda pristojni organ države pogodbenice, na ozemlju katere ima prosilec stalno ali začasno prebivališče.

(2)Če ima prosilec stalno ali začasno prebivališče na ozemlju tretje države, lahko to potrdilo na ozemlju tretje države izda pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo države pogodbenice, katere državljan je.

(3)Sodišče, ki odloča o uveljavljanju pravice do oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po prvem odstavku 18. člena te pogodbe, lahko po potrebi zahteva dodatna obvestila od organov države pogodbenice, katere državljan je prosilec.

(1)Sodišče, ki prejme zaprosilo, ga bo čim prej izvršilo in po potrebi uporabilo ista prisilna sredstva kot pri izvršitvi zaprosil med domačimi sodišči. Prisilna sredstva se ne bodo uporabljala ob osebnem prihodu strank.

(2)Sodišče ali drug organ, ki je sestavil zaprosilo, bo na svojo zahtevo pravočasno obveščeno o času in kraju izvršitve zahtevanega dejanja, da bi morebitno zainteresirana stranka lahko temu prisostvovala. Sodišča lahko to obvestilo pošljejo neposredno.

(1)Državi pogodbenici si na podlagi zaprosila zagotavljata pomoč pri ugotavljanju naslovov oseb, ki so na njihovem ozemlju, če se to zahteva zaradi uveljavljanja pravic njihovih državljanov v postopku pred organi, pristojnimi za odločanje v civilnopravnih zadevah po tej pogodbi, in če se v ta namen zagotavljajo ustrezni podatki.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje organu druge države pogodbenice tako, kot je določeno v 5. členu te pogodbe.

(1)Javnih listin, ki jih je v predpisani obliki sestavilo ali izdalo sodišče, drug pristojen organ ali oseba z javnimi pooblastili ene države pogodbenice in so opremljene s podpisom in uradnim žigom pristojnega organa oziroma osebe z javnimi pooblastili, ni treba overjati za uporabo pred organi druge države pogodbenice. Prav tako ni potrebna nadaljnja overitev zasebnih listin, če jih je overilo sodišče, drug pristojni organ ali oseba z javnimi pooblastili.

(2)Določilo prejšnjega odstavka se nanaša tudi na prepise javnih in zasebnih listin, ki jih je overilo sodišče, drug pristojni organ ali oseba z javnimi pooblastili.

Javne listine, izdane s strani pristojnih organov v državi pogodbenici, imajo pred organi druge države pogodbenice isto dokazno moč veljavnost kot domače javne listine.

(1)Pristojni organi držav pogodbenic si dostavljajo izpiske iz matičnih knjig in tudi pravnomočne odločbe sodišč, ki se nanašajo na osebna stanja državljanov druge države pogodbenice.

(2)Listine in sodne odločbe iz prejšnjega odstavka se pristojnim organom druge države pogodbenice dostavljajo brez taks in stroškov.

(3)Izpiski iz matičnih knjig umrlih se dostavljajo takoj, drugi izvodi in odločbe sodišč pa vsakih šest mesecev.

(1)Državljani države pogodbenice lahko na ozemlju druge države pogodbenice pridobijo lastninsko pravico na podlagi dedovanja po zakonu ali oporoki pod istimi pogoji in v istem obsegu kot državljani te države pogodbenice.

(2)Državljani države pogodbenice lahko z izjavo poslednje volje razpolagajo z lastnino, ki je na ozemlju druge države pogodbenice.

(1)Če je po merodajnem pravu, ki se uporablja na zapuščinski razpravi po 25. členu te pogodbe dedič država, premičnina pripada državi pogodbenici, katere državljan je bil zapustnik ob smrti, nepremičnina pa državi pogodbenici, na ozemlju katere je.

(2)Če je imel zapustnik ob smrti dvojno državljanstvo držav pogodbenic, je dedič premičnin tista država pogodbenica, v kateri je imel zapustnik ob smrti stalno prebivališče.

(1)Državi pogodbenici se zavezujeta, da si skladno s to pogodbo zagotavljata pravno pomoč v kazenskih zadevah v čim širšem obsegu.

(2)Pravna pomoč vključuje zlasti: 1. izvedbo procesnih dejanj, kot so vabljenje, vročanje pisanj, zaslišanje obdolžencev, prič, izvedencev ter drugih oseb, ogled, izvedba hišne in osebne preiskave, zaseg predmetov; 2. izvedbo posebnih ukrepov, kot so nadzor in snemanje telefonskih in drugih pogovorov in komunikacij ter optično snemanje oseb, nadzorovana pošiljka, navidezni odkup, tajno delovanje, preiskovanje računalniškega sistema ali njegovega dela in v njem shranjenih podatkov ter obdelava teh podatkov; 3. izmenjava obvestil in pošiljanje pisanj in predmetov, povezanih s kazenskim postopkom, spontana izmenjava informacij, zaslišanje po telefonu ter videokonference, ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin; 4. začasno predajo oseb, ki jim je odvzeta prostost, zaradi zaslišanja, izvedenstva ali soočenja pred pristojnimi organi države prosilke.

(3)K zaprosilu za osebno ali hišno preiskavo ali zaseg ali odvzem predmetov je treba priložiti izvirnik ali overjeni prepis odločbe, na kateri posamezno zaprosilo temelji.

(4)Država prosilka, ki so ji bili poslani izvirniki pisanj in predmeti, jih čim prej vrne zaprošeni državi, razen če se jim slednja ne odpove.

V vabilu obdolžencu, priči, izvedencu ali drugemu udeležencu v postopku, ki se vabi iz zaprošene države, ne sme biti zagrožen prisilni ukrep, če se vabilu ne bi odzval. Če se vabljeni ne odzove na vabilo, mu za to ne sme biti izrečena sankcija.

(1)Oseba, ki je bila povabljena, da se zglasi pred sodiščem države prosilke zaradi ugotavljanja kazenske odgovornosti za očitano dejanje ne glede na svoje državljanstvo ne sme biti v tej državi kazensko preganjana ali priprta in ji tudi ne sme biti drugače omejena prostost za dejanja in obsodbe, ki niso navedene v vabilu, izvirajo pa iz časa, preden je zapustila ozemlje zaprošene države.

(2)Kazenski pregon, pripor ali kakšna druga omejitev prostosti pa je dovoljena: 1. kadar se vabljeni, ko njegova navzočnost po izjavi sodišča ni več potrebna, mudi več kot 15 dni na ozemlju države prosilke, čeprav ga lahko zapusti; 2. če se potem ko zapusti ozemlje države prosilke, na njeno ozemlje prostovoljno vrne.

(1)Če država pogodbenica, ki vodi kazenski postopek, vabi zaradi pričanja, izvedenstva ali soočenja osebo, ki ji je odvzeta prostost v drugi državi pogodbenici, se ta z njenim soglasjem začasno preda državi prosilki.

(2)Država prosilka mora začasno predano osebo vrniti v roku, ki ga določi zaprošena država.

(3)Začasna predaja se lahko zavrne: 1. če oseba, ki ji je odvzeta prostost, ne soglaša z začasno predajo; 2. če bi zaradi začasne predaje utegnilo priti do podaljšanja odvzema prostosti; 3. če po mnenju zaprošene države obstajajo drugi pomembni razlogi zoper začasno predajo.

(4)Začasna predaja se lahko odloži, če je potrebna prisotnost osebe, ki ji je odvzeta prostost, v kazenskem postopku, ki teče na ozemlju zaprošene države.

(5)Če se zaprosilu ugodi, mora imeti država prosilka osebo, ki ji je odvzeta prostost, med njenim bivanjem na njenem ozemlju v priporu in jo po izvršenem dejanju pravne pomoči takoj vrniti zaprošeni državi, če ta ne zahteva, da se osebo izpusti na prostost. Predana oseba uživa varstvo, določeno v 15. členu te pogodbe.

(6)Osebe iz prvega odstavka tega člena predajo pristojni organi držav pogodbenic, ki se dogovorijo o kraju in času predaje.

(1)Na izrecno zaprosilo države prosilke jo zaprošena država obvesti o kraju in času izvršitve zaprosila.

(2)S soglasjem pristojnega pravosodnega organa zaprošene države so lahko predstavniki pristojnih organov druge države ter udeleženci v kazenskem postopku in njihovi pravni zastopniki navzoči pri posameznih dejanjih pravne pomoči. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 15. in 29. člena te pogodbe.

(1)Državi pogodbenici se obveščata o vseh obsodbah državljanov druge države pogodbenice, ki so vpisane v njeno kazensko evidenco. Izpise iz kazenske evidence si državi pogodbenici izmenjavata vsakih šest mesecev prek Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, oziroma prek Ministrstva za pravosodje Republike Srbije.

(2)Državi pogodbenici se obveščata tudi o drugih podatkih, vpisanih v kazenski evidenci.

(3)Državni organ, pristojen za vodenje kazenske evidence ene od držav pogodbenic, na neposredno zahtevo pravosodnega organa druge države pogodbenice, pred katerim teče kazenski postopek, pošlje izpis iz kazenske evidence.

(1)V skladu z notranjo zakonodajo si lahko pristojni organi držav pogodbenic brez zaprosila izmenjavajo podatke o kaznivih dejanjih in kršitvah predpisov, katerih pregon je v času pošiljanja v pristojnosti organov države prejemnice.

(2)Organ, ki pošilja podatke, lahko v skladu s svojo notranjo zakonodajo določi, pod katerimi pogoji lahko organ države prejemnice uporablja take podatke.

(3)Organ države prejemnice je zavezan tem pogojem.

(1)Zaprošena država lahko odloži dajanje pravne pomoči iz 27. člena te pogodbe, če je to nujno zaradi vodenja kazenskega postopka, ki teče pred domačimi pravosodnimi organi.

(2)Zaprošena država državo prosilko obvesti o razlogih za odložitev dajanja pravne pomoči iz prvega odstavka tega člena.

Državi pogodbenici zavrneta pravno pomoč, če je zaprosilo povezano z dejanjem, ki je po mnenju zaprošene države politične ali vojaške narave.

(1)Če državljan države pogodbenice ali oseba, ki ima na njenem ozemlju stalno prebivališče, na ozemlju druge države pogodbenice stori dejanje, ki je določeno kot kaznivo dejanje v obeh državah pogodbenicah, lahko država pogodbenica, na katere ozemlju je bilo dejanje storjeno, pod pogoji iz te pogodbe zaprosi drugo državo pogodbenico, da prevzame kazenski pregon.

(2)Pristojni organi države prosilke v zvezi z zaprosilom za prevzem kazenskega pregona storijo vse potrebno, da zaprošeni državi omogočijo izvedbo kazenskega postopka. K temu se šteje tudi predaja obdolženca, ki je v priporu v državi prosilki, organom zaprošene države, če obdolženec ni državljan države prosilke.

(3)Kadar je oseba v državi prosilki v priporu, pristojni organ zaprošene države čim prej, najpozneje pa v 30 dneh, obvesti državo prosilko o svoji odločitvi.

(4)Pristojni organi zaprošene države izvedejo kazenski postopek v skladu s predpisi te države.

(1)V zaprosilu za prevzem kazenskega pregona mora biti opisano dejansko stanje in navedeni čim popolnejši podatki o obdolženem, njegovem državljanstvu in stalnem ali začasnem prebivališču.

(2)Zaprosilu se priložijo: 1. spisi v izvirniku ali overjenem prepisu; 2. potrdilo ali drugi podatki o državljanstvu, stalnem oziroma začasnem prebivališču osebe, za prevzem kazenskega pregona katere se prosi; 3. izpisek določb kazenske zakonodaje, ki se uporabljajo pri tej kazenski zadevi v državi prosilki; 4. izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona.

(3)Izjava oškodovanca, ki je potrebna za uvedbo kazenskega postopka v državi prosilki, velja tudi v zaprošeni državi.

(4)Zaprošena država obvesti državo prosilko o prevzemu kazenskega pregona. Če kazenski pregon ni prevzeto, se vsa dokumentacija v zvezi s to zadevo vrne državi prosilki z navedbo razlogov, zakaj zaprosilu ni bilo ugodeno.

Pravosodni organi države prosilke začasno ustavijo ukrepe glede kazenskega pregona za dejanja, navedena v zaprosilu za prevzem kazenskega pregona. Ti se v vsakem primeru ustavijo: 1. če je pristojno sodišče ali pristojni organ zaprošene države pogodbenice ustavil kazenski postopek zaradi pomanjkanja dokazov ali zato ker storjeno dejanje ni kaznivo dejanje; 2. če je obdolženi v zaprošeni državi pogodbenici pravnomočno oproščen; 3. če je izrečena kazenska sankcija že izvršena ali če izvršitev po zakonu ali zaradi pomilostitve ali amnestije ni mogoča ali je po pravu zaprošene države nastopilo zastaranje.

Zaprošena država pogodbenica obvesti državo prosilko o izidu kazenskega postopka v zvezi z zaprosilom za prevzem pregona ter ji po končanem postopku pošlje pravnomočno odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu.

Sporna vprašanja v zvezi z uporabo te pogodbe državi pogodbenici rešujeta po diplomatski poti.

(1)Ta pogodba začne veljati prvi dan naslednjega meseca po datumu prejema zadnjega pisnega uradnega obvestila, s katerima se državi pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so končani notranje-pravni postopki, potrebni za začetek njene veljavnosti.

(2)Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica lahko pogodbo pisno odpove po diplomatski poti. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu pisnega obvestila o odpovedi. Ta pogodba je sestavljena na Brdu pri Kranju, 15. 4. 2011 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in srbskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni.

Za izvajanje sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 740-01/10-35/11 Ljubljana, dne 25. septembra 2015 EPA 1353-V Državni zbor Republike Slovenije Primož Hainz l.r. Podpredsednik