Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o policijskem sodelovanju (BMKSPS)

Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o policijskem sodelovanju, sklenjen 16. aprila 2015 v Budvi.

Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi 1: 1Besedilo sporazuma v makedonskem in angleškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve. Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Makedonije (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se v želji, da poglobita in okrepita medsebojno policijsko sodelovanje, ob upoštevanju večstranskih mednarodnih pogodb s področja boja proti kriminalu, ki zavezujejo obe pogodbenici, sporazumeli:

(1)Pogodbenici v skladu z notranjo zakonodajo okrepita sodelovanje pri preprečevanju nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti, zlasti javnega reda in prometne varnosti, in pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, zlasti organiziranega kriminala, terorizma, trgovine z ljudmi in nezakonitih migracij, računalniške kriminalitete, nezakonite trgovine s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in predhodnimi sestavinami, ter drugih kaznivih dejanj mednarodne narave (v nadaljevanju: policijsko sodelovanje).

(2)Pogodbenici sodelujeta zlasti v primerih, ko so kazniva dejanja storjena ali priprave nanje potekajo ali so potekale na ozemlju države ene od pogodbenic, podatki pa kažejo, da obstaja verjetnost, da se podobna kazniva dejanja ali priprave nanje izvajajo ali so se izvajala na ozemlju države druge pogodbenice.

(1)Organa, pristojna za sodelovanje na podlagi tega sporazuma, sta: – v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Generalna policijska uprava, Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje in – v Republiki Makedoniji: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Makedonije, Urad za javno varnost – Sektor za mednarodno policijsko sodelovanje.

(2)Zaprosila za podatke, sodelovanje ali druge ukrepe v skladu s tem sporazumom (v nadaljevanju: zaprosilo) si pristojna organa izmenjujeta neposredno po varni komunikacijski poti.

(3)Pristojna organa se sporazumevata v angleškem jeziku, če ni dogovorjeno drugače.

(4)Pogodbenici se po diplomatski poti obvestita o spremembah glede organov, pristojnih za sodelovanje na podlagi tega sporazuma, in njunih pristojnosti.

(1)V okviru sodelovanja po tem sporazumu si na podlagi zaprosila pristojna organa izmenjujeta: a) podatke o osebah, vpletenih v kriminalne dejavnosti; obveščevalne podatke o povezavah med osumljenci in osebami, za katere obstaja sum v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, njihovem poznavanju strukture kriminalnih organizacij in skupin in o tipičnih vzorcih obnašanja osumljencev in oseb, za katere obstaja sum, ali skupin osumljencev in skupin, za katere obstaja sum; informacije o pripravljalnih kaznivih dejanjih, poskusih kaznivih dejanj ali storjenih kaznivih dejanjih, še posebej o času, kraju in vrsti dejanja; podatke o žrtvah ali oškodovani lastnini, pričah, pogrešanih osebah in neidentificiranih truplih; kriminalističnoobveščevalne podatke o določenih okoliščinah ter informacije o ustreznih pravnih podlagah, če je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj; b) informacije o metodah in novih oblikah mednarodnega kriminala; c) informacije o izsledkih kriminoloških in drugih kriminalističnih raziskav ter o praksi preiskovanja, delovnih sredstvih in metodah zaradi nadaljnjega razvoja; d) kriminalističnoobveščevalne podatke in/ali vzorce predmetov ali lastnine, ki so bili poškodovani med kaznivim dejanjem ali uporabljeni ali naj bi bili uporabljeni za storitev kaznivega dejanja ali so posledica storitve kaznivega dejanja; e) informacije o premoženjski koristi in predmetih, pridobljenih s storitvijo kaznivih dejanj ali vpletenostjo v kriminal; f) informacije o veljavni kazenski zakonodaji pogodbenic; g) informacije o lastnikih in uporabnikih motornih vozil, vseh vrst plovil in zrakoplovov; informacije o vozniških dovoljenjih in prometnih dokumentih, vzorcih vozniških dovoljenj in dokumentov; o ugotovitvi kraja bivanja, prebivališča in o dovoljenju za prebivanje ter informacije o izvoru predmetov (na primer: kulturne dobrine, strelno orožje, strelivo, eksploziv, eksplozivne naprave, motorna vozila in vse vrste plovil in zrakoplovov) za namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in prekrškov; h) informacije o boju proti nezakonitemu prehajanju meje in tihotapljenju oseb. Informacije, ki se izmenjujejo, se nanašajo predvsem na migracijska gibanja, obseg, strukturo in namembne kraje potovanja, verjetne migracijske poti in prevozna sredstva, ki se uporabljajo za nezakonito prestopanje meje, in oblike organizacije tihotapcev. Sporočajo se tudi kriminalističnoobveščevalni podatki in analize, ki se nanašajo na trenutno stanje, in tudi načrtovani ukrepi, ki bi lahko bili pomembni za drugo pogodbenico; i) informacije o obvladovanju množice na vseh javnih zbiranjih, vključno z informacijami o potovanju in strukturi navijačev, ki se udeležujejo športne prireditve, in informacije o zaznanem delovanju radikalnih in ekstremističnih skupin ter organiziranem beračenju; j) informacije o osebah, ki so zapustile kraj prometne nesreče z večjo materialno škodo ali telesnimi poškodbami, ne da bi policiji ali drugemu udeležencu sporočile svoje podatke.

(2)Zaprosilo je pisno in vsebuje podatke o pristojnem organu pogodbenice prosilke, podatke o zaprošenem organu, namen zaprosila in informacije, ki so na voljo in ki so pomembne za delo organov zaprošene pogodbenice. Zaprosilo je izjemoma lahko tudi ustno, vendar mora v tem primeru slediti pisno zaprosilo najkasneje v 24 urah.

(3)Zaprošena pogodbenica lahko zahteva dodatne informacije, če oceni, da je to potrebno za odgovor na zaprosilo. Zaprošena pogodbenica odgovori na zaprosilo brez odlašanja.

(1)Če pogodbenica meni, da lahko ukrepanje na podlagi določenega zaprosila ali izvajanje posebnih ukrepov pri sodelovanju po tem sporazumu omeji njeno suverenost, ogrozi njeno nacionalno varnost ali druge pomembne interese ali krši notranjo zakonodajo, pristojni organ te pogodbenice sporoči pristojnemu organu druge pogodbenice, da v celoti ali delno odklanja sodelovanje ali zanj določa posebne pogoje.

(2)Pristojni organ, ki pošlje tako zaprosilo, je treba čim prej obvestiti o razlogih, zakaj zaprosila ni mogoče izpolniti v celoti ali delno.

Pristojna organa pogodbenic si lahko na lastno pobudo in v skladu z notranjo zakonodajo pošiljata informacije, ki so lahko koristne za policijsko sodelovanje, če domnevata, da so takšne informacije lahko pomembne za drugo pogodbenico.

(1)Pristojni policijski organi pogodbenic se lahko dogovorijo za skupno izvajanje čezmejnega tajnega opazovanja oziroma sledenja, nadzorovane pošiljke, tajnega preiskovanja ter izmenjavo in primerjavo profilov DNK in drugega identifikacijskega materiala.

(2)Organi iz prvega odstavka tega člena lahko ustanovijo skupne preiskovalne skupine ali pa sodelujejo prek skupnih centrov za policijsko sodelovanje. Lahko se dogovorijo tudi o napotitvi policistov spoterjev iz ene pogodbenice v drugo.

(3)Za sodelovanje na podlagi tega člena se uporabljajo notranja zakonodaja pogodbenice gostiteljice in določbe posebnega dogovora.

(1)Pristojni policijski organi pogodbenic se lahko dogovorijo o napotitvi uradnikov za zvezo iz ene pogodbenice v drugo.

(2)Naloga uradnikov za zvezo je svetovanje in pomoč na podlagi tega sporazuma. Uradniki za zvezo nimajo pristojnosti za samostojno opravljanje policijskih nalog. Informacije dajejo in svoje naloge opravljajo v skladu z navodili organa, ki jih je napotil, in organa, v katerega so napoteni.

(3)Pristojni policijski organi pogodbenic se lahko dogovorijo, da uradnik za zvezo ene pogodbenice, ki je napoten v tretjo državo, zastopa tudi interese druge pogodbenice.

(1)Pristojne enote za zaščito prič pogodbenic neposredno sodelujejo pri programih zaščite prič. Oseba, ki bo deležna zaščite, mora biti že vključena v program zaščite prič v pogodbenici prosilki.

(2)Za vsak posamezen primer prevzema zaščitenih oseb se sklene poseben dogovor med pristojnimi policijskimi organi pogodbenic, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti. Ta dogovor določa tudi način kritja stroškov, ki nastanejo s tako zaščito.

(3)Ob tehtnih razlogih in po ustreznem obvestilu pogodbenici prosilki lahko zaprošena pogodbenica neha z izvajanjem programa zaščite prič. V tem primeru pogodbenica prosilka osebe sprejme nazaj.

(1)Uradniki, ki delujejo na ozemlju druge pogodbenice na podlagi tega sporazuma, morajo spoštovati njeno notranjo zakonodajo. Uradniki so glede kaznivih dejanj, ki jih storijo sami ali pa so storjena proti njim, izenačeni z uradniki pogodbenice, na državnem ozemlju katere delujejo.

(2)Kadar uradniki ene pogodbenice na podlagi tega sporazuma delujejo na ozemlju druge pogodbenice, je prva odgovorna za vso škodo, ki jo povzročijo med opravljanjem svojih nalog, v skladu z zakonodajo pogodbenice, na ozemlju katere delujejo.

(3)Pogodbenica, na ozemlju katere je bila povzročena škoda iz drugega odstavka tega člena, zagotovi povrnitev ali nadomestilo škode pod enakimi pogoji, ki veljajo za škodo, ki jo povzročijo njeni uradniki. Pogodbenica, katere uradniki so povzročili škodo osebi na ozemlju druge pogodbenice, tej pogodbenici v celoti povrne zneske, ki jih je ta izplačala oškodovancem ali osebam, ki so namesto njih upravičene do odškodnine.

(1)Za izvajanje tega sporazuma si pogodbenici skladno s svojo notranjo zakonodajo lahko izmenjujeta te osebne podatke: a) osebne podatke posameznikov: priimek, prejšnji priimek, ime, druga imena (psevdonimi, vzdevki), spol, datum in kraj rojstva, prebivališče, sedanja in prejšnja državljanstva ter biometrične podatke posameznika; b) podatke o dokumentu, ki potrjuje identiteto posameznika iz točke a tega odstavka, tj. potnega lista ali drugega potovalnega dokumenta (številka, datum izdaje, organ izdaje, kraj izdaje, obdobje veljavnosti, območje veljavnosti); c) osebne podatke, ki se nanašajo na prstni odtis ali odtis dlani osebe, ki je vpletena v storitev kaznivega dejanja, profil ali vzorec DNK, osebni opis, fotografijo, če je to potrebno, in d) druge osebne podatke za namene izvajanja tega sporazuma.

(2)Pristojna organa pogodbenic se v skladu s svojo notranjo zakonodajo zavezujeta, da bosta zagotavljala takšno raven varstva osebnih podatkov, da bodo izpolnjeni pogoji iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, sklenjene v Strasbourgu 28. januarja 1981.

(3)V tem sporazumu: a) "osebni podatek" pomeni vsako informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo ("posameznik, na katerega se nanašajo podatki"); določljiva oseba je oseba, ki jo je mogoče neposredno ali posredno določiti, tudi na podlagi glasu, posnetkov, telesnih značilnosti ali videza, zlasti pa na podlagi identifikacijske številke ali enega ali več dejavnikov, značilnih za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali socialno identiteto; b) "obdelava osebnih podatkov" pomeni vsak postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo z osebnimi podatki, z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kot so zbiranje, evidentiranje, prepisovanje, razmnoževanje, kopiranje, prenos, iskanje, razvrščanje, shranjevanje, ločevanje, uparjanje, združevanje, prilagajanje, spreminjanje, zagotavljanje, uporaba, omogočanje dostopa, razkrivanje, objava, širjenje, organiziranje, ohranjanje, urejanje, razkritje s prenosom ali kako drugače, zadrževanje, premeščanje ali druga dejanja, s katerimi se onemogoči dostop do podatkov, ter druga dejanja, ki se izvajajo v povezavi s takimi podatki.

(4)Za obdelavo osebnih podatkov, ki se pošiljajo po tem sporazumu, se uporabljajo te določbe: a) pogodbenica prejemnica lahko obdeluje osebne podatke le za namene tega sporazuma in v skladu z zahtevami, ki jih določi pogodbenica, ki je podatke poslala; b) pogodbenica, ki je podatke poslala, zagotovi, da so podatki točni, popolni in osveženi ter primerni, ustrezni in ne preobsežni glede na namene pošiljanja. Pri tem upošteva omejitve, ki jih glede sporočanja podatkov določa notranja zakonodaja. Podatki se ne sporočajo, če pristojna organa upravičeno domnevata, da bi se s tem kršila notranja zakonodaja ali bi to škodovalo interesom pogodbenic, ki jih je smiselno zaščititi; c) osebne podatke lahko uporabljajo le pravosodni in drugi pristojni organi, ki smejo v skladu z notranjo zakonodajo osebne podatke obdelovati za namene tega sporazuma; d) pristojni organi pogodbenice prejemnice smejo uporabiti osebne podatke za druge namene le ob izrecni predhodni in pisni privolitvi pristojnih organov pogodbenice, ki je podatke poslala, in v skladu z notranjo zakonodajo pogodbenice prejemnice; e) pogodbenici se obvestita o organu, ki nadzoruje obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov; f) sporočanje osebnih podatkov drugim pristojnim organom pogodbenice se dovoli le ob izrecni predhodni in pisni privolitvi pogodbenice, ki je podatke poslala, skladno z njeno notranjo zakonodajo; g) nadaljnji prenos osebnih podatkov drugim organom tretje države za namene tega sporazuma se dovoli le, če je v skladu z notranjo zakonodajo in ob predhodnem soglasju pogodbenice, ki je podatke poslala. Če je prenos podatkov bistvenega pomena za preprečitev neposredne in resne grožnje za javno varnost ali temeljne interese pogodbenice prejemnice, soglasja pa ni mogoče dobiti pravočasno, se lahko v posameznem primeru prenos opravi brez predhodnega soglasja ob izvajanju dodatnih varovalnih ukrepov skladno z njeno notranjo zakonodajo. Pogodbenica pošiljateljica mora biti o tem nemudoma obveščena; h) pogodbenici zagotovita, da se podatki ne hranijo dlje, kot je potrebno za namene njihovega pošiljanja skladno s tem sporazumom. Pristojni organ pogodbenice pošiljateljice obvesti pristojni organ pogodbenice prejemnice o posebnih rokih za izbris, ki jih za poslane podatke določa notranja zakonodaja. Če se ugotovi, da so bili poslani nepravilni podatki ali da so bili podatki poslani nezakonito, pogodbenica o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico. Če se potrdi, da so poslani podatki netočni, pogodbenica, ki podatke obdeluje, sprejme ustrezne ukrepe in podatke popravi. Če pogodbenica podatke pošlje nezakonito ali pomotoma, jih pogodbenica prejemnica izbriše takoj, ko to izve; i) vsako pošiljanje in prejem osebnih podatkov je treba evidentirati in dokumentirati. Ti podatki morajo biti na voljo nadzornemu organu, ki je odgovoren za obdelavo podatkov ter integriteto in varnost podatkov; j) posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ima pravico do vpogleda v poslane podatke, njihovega popravka in/ali izbrisa. V ta namen mora imeti pogodbenica, v kateri posameznik uveljavlja to pravico, na voljo posebne in dostopne postopke, ki omogočajo izvrševanje njegovih pravic.

Izmenjava in vzajemno varovanje tajnih podatkov za izvajanje tega sporazuma poteka v skladu s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov, sklenjenim v Skopju 31. marca 2010.

Vsaka pogodbenica krije stroške svojih organov, ki nastanejo pri izvajanju tega sporazuma.

Za izvajanje tega sporazuma se lahko sklenejo izvedbeni protokoli.

Spori glede izvajanja tega sporazuma, ki jih ni mogoče rešiti s posvetovanjem, se rešujejo po diplomatski poti.

(1)Določbe tega sporazuma ne vplivajo na druge dvostranske ali večstranske sporazume, ki zavezujejo pogodbenici.

(2)Ta sporazum ne vpliva na mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah ali na izročitve.

(3)Ta sporazum ne vpliva na obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz njenega članstva v Evropski uniji.

(1)Ta sporazum začne veljati prvi dan naslednjega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici obvestita o izpolnitvi notranjepravnih zahtev za začetek njegove veljavnosti.

(2)Z začetkom veljavnosti tega sporazuma preneha veljati Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnemu prometu z mamili in organiziranemu kriminalu, sklenjen 28. oktobra 1993 v Skopju.

(3)Pogodbenici se o spremembah tega sporazuma dogovorita pisno. Spremembe začnejo veljati po postopku iz prvega odstavka tega člena.

(4)Sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko kadar koli odpove z uradnim obvestilom po diplomatski poti. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu prejema uradnega obvestila. Sklenjeno v Budvi, 16. aprila 2015 v dveh izvirnikih v slovenskem, makedonskem in angleškem jeziku, vsa besedila so enako verodostojna. Ob razlikah pri razlagi prevlada angleško besedilo.

Za izvajanje sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 210-01/13-7/12 Ljubljana, dne 25. septembra 2015 EPA 1537-VI Državni zbor Republike Slovenije Primož Hainz l.r. Podpredsednik