Odlok o razglasitvi Obhodov kurentov za živo mojstrovino državnega pomena

Za živo mojstrovino državnega pomena se razglasi enota žive dediščine Obhodi kurentov, EID 2-00006 (v nadaljnjem besedilu: živa mojstrovina).

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za živo mojstrovino, so:

-        obhodi kurentov spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji;

-        s Kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od šestdesetih let 20. stoletja, je kurent postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah ter danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik;

-        kurentov izvor še ni pojasnjen, obstaja nekaj domnev, povezanih z ilirsko-keltskim izročilom; kot del pustnih oračev se kurent dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880; leta 1884 se kurenti v literaturi že omenjajo kot samostojni pustni liki;

-        pustno skupino sestavljajo kurenti, ki so opravljeni v kurentijo, katere videz se z leti nekoliko spreminja, vendar ohranja osnovne elemente (kožuh, veriga z zvonci, kapa z rogovi ali perjem in naličjem s poudarjenim šilastim nosom in dolgim jezikom, ježevka);

-        za hranjenje in prezentacijo kurentij tako iz preteklosti kot tudi iz sedanjosti skrbi Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož;

-        lik kurenta in njihovi pustni obhodi so močno zasidrani v krajevno tradicijo, so pomemben del lokalne in regionalne identitete ter vplivajo na prepoznavnost krajev in regije; lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.

Živa mojstrovina se razglasi zato, da se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in državni ravni, da se povečata njena prepoznavnost in javna dostopnost ter da se spodbudi njeno ohranjanje.

Za celostno ohranjanje žive mojstrovine in podpiranje posameznikov in skupin, ki so njeni nosilci,veljajo naslednji varstveni ukrepi:

-        spodbujanje nosilcev s Ptujskega in Dravskega polja, iz Haloz in Slovenskih goric h kontinuiranemu izvajanju pustne šege,

-        spodbujanje k ohranjanju znanja izdelovanja kurentij v lokalnem okolju,

-        spodbujanje prenašanja tradicije na mlajše generacije v lokalnem okolju,

-        omogočanje seznanjanja s šego tudi zunaj pustnega časa,

-        spodbujanje prezentacije nesnovnih in materialnih prvin šege v lokalnem okolju, na razstavah, strokovnih srečanjih, festivalih,

-        zagotavljanje pogojev za hranjenje, varovanje, dokumentiranje, raziskovanje in interpretacijo nesnovnih, materialnih in prostorskih prvin šege pri izvajalcih javne službe varstva žive dediščine,

-        dokumentiranje šege in hranjenje dokumentacije pri nosilcih,

-        preprečevanje komercializacije in globalizacije, ki bi ogrozili tradicionalno šego v lokalnem okolju.

Nosilci ohranjanja žive mojstrovine se evidentirajo v registru žive dediščine. Nosilci zagotavljajo kontinuiteto izvajanja in ohranjanje šege.

Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem žive mojstrovine opravlja koordinator varstva žive dediščine v sodelovanju s krajevno pristojno organizacijo za varstvo premične dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-17/2015 Ljubljana, dne 23. decembra 2015 EVA 2015-3340-0002 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik