Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I)

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14) se v drugem odstavku 1. člena v napovednem stavku besedilo »slovenski pravni red« nadomesti z besedilom »pravni red Republike Slovenije«, druga alineja pa se spremeni tako, da se glasi: »– Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L št. 359 z dne 16. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/107/EU) – z II. in III.A poglavjem četrtega dela tega zakona;«.

V tretjem odstavku 3. člena se v tretji alineji besedilo »kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega« nadomesti z besedilom »Evropskega kmetijskega in jamstvenega«.

Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, oziroma predstojnik ali predstojnica Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik), se objavijo na spletni strani izdajatelja, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir.«.

Za 14. členom se dodajo nov 14.a, 14.b, 14.c, 14.č, 14.d, 14.e, 14.f in 14.g člen, ki se glasijo:

(1)Vnaprejšnji cenovni sporazum (v nadaljnjem besedilu: APA sporazum) je dogovor, s katerim se pred izvajanjem transakcij med povezanimi osebami določijo metodologija, kritične predpostavke in druga primerna merila za določanje transfernih cen za te transakcije in obdobje, za katerega ta merila veljajo, v skladu s 14.a do 14.g členom tega zakona.

(2)Davčni zavezanec lahko zaprosi za sklenitev enostranskega, dvostranskega ali večstranskega APA sporazuma. Enostranski APA sporazum sklene davčni zavezanec z davčnim organom, dvostranski ali večstranski APA sporazum pa davčni zavezanec sklene z dvema ali več davčnimi organi posameznih držav v zvezi s transakcijo davčnega zavezanca med povezanimi osebami.

(3)Davčni organ na podlagi pisne pobude davčnega zavezanca opravi razgovor o možnosti sklenitve APA sporazuma. Po opravljenem razgovoru vloži davčni zavezanec pri davčnem organu pisno vlogo za sklenitev APA sporazuma.

(4)Za davčnega zavezanca se za namene izvajanja 14.a do 14.g člena tega zakona štejejo osebe, opredeljene kot zavezanci v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Za povezano osebo davčnega zavezanca se štejejo osebe, opredeljene v 16. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14 in 23/15).

(1)Pogoji za sklenitev APA sporazuma so: – opravljen razgovor davčnega organa z davčnim zavezancem pred vložitvijo vloge, v katerem sta se oba strinjala o primernosti sklenitve APA sporazuma; – sodelovanje davčnega zavezanca med celotnim postopkom za sklenitev APA sporazuma; – transakcija, ki je predmet APA sporazuma, mora imeti ekonomsko vsebino in resen namen izvedbe; – soglasje davčnega zavezanca in davčnega organa o vsebini APA sporazuma in – transakcija, ki je predmet sporazuma, mora imeti po sklenitvi sporazuma zagotovljeno primerno časovno obdobje trajanja oziroma ne gre za transakcijo, ki je po sklenitvi APA sporazuma pred svojim iztekom.

(2)APA sporazum vsebuje primerna merila, časovno obdobje ter druge elemente, ki vplivajo na metodologijo za določitev transfernih cen ter na način izvedbe APA sporazuma.

(3)Za kritične predpostavke se štejejo tiste predpostavke, ki pomembno vplivajo na določitev transferne cene transakcije in so opredeljene v APA sporazumu. Predpostavke so opredeljene kot pomembne, če bi se dejanske razmere v času izvedbe transakcije lahko toliko razlikovale od predvidenih, da bi bila izničena možnost zanesljivega prikaza določanja transferne cene po izbrani metodologiji.

(4)Davčni organ v roku treh mesecev od vložitve vloge pisno obvesti davčnega zavezanca, ali bo začel postopek sklenitve APA sporazuma. Zoper odločitev davčnega organa pritožba ni mogoča.

(5)Davčni organ ne sklene APA sporazuma, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

(1)Davčni zavezanec enkrat letno davčnemu organu poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih skladno z merili, določenimi z APA sporazumom.

(2)Davčni zavezanec o spremembi kritičnih predpostavk, ki niso skladne z merili, določenimi z APA sporazumom, v roku 30 dni pisno obvesti davčni organ.

APA sporazum se spremeni, če se kritične predpostavke spremenijo tako, da bistveno vplivajo na primernost izbrane metodologije za določitev transferne cene.

(1)APA sporazum preneha veljati, kot je določeno z APA sporazumom oziroma v vsakem primeru: – s potekom časa, za katerega je bil sklenjen; – če davčni zavezanec ne poroča o izvajanju APA sporazuma v skladu s 14.c členom tega zakona; – če se bistveno spremenijo pogoji, ki vplivajo na primernost izbrane metodologije za določitev transferne cene, in se APA sporazum ne spremeni.

(2)Če davčni organ ugotovi, da obstajajo okoliščine iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka, v roku 30 dni pisno obvesti davčnega zavezanca, da je APA sporazum prenehal veljati. APA sporazum se preneha uporabljati po poteku davčnega obdobja, v katerem so nastopile okoliščine iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

(3)APA sporazum ne zavezuje davčnega organa, če temelji na nepravilnih, neresničnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je davčni zavezanec navedel v postopku sklenitve APA sporazuma. V tem primeru davčni organ APA sporazum prekliče. Preklican APA sporazum nima pravnih učinkov. Davčni organ o preklicanem APA sporazumu v roku 30 dni pisno obvesti davčnega zavezanca.

(1)Davčni zavezanec plača za sklenitev APA sporazuma v roku 30 dni od obvestila iz četrtega odstavka 14.b člena tega zakona.

(2)Davčni zavezanec v primeru preklica APA sporazuma ni upravičen do vračila plačila iz prejšnjega odstavka.

Sklenjen APA sporazum ne omejuje pravic davčnega organa pri izvrševanju njegovih pooblastil.

Podrobnejši način izvajanja 14.a do 14.g člena tega zakona in višino plačila določi minister, pristojen za finance.«.

V četrtem odstavku 32. člena, četrtem odstavku 57. člena, prvem odstavku 62. člena in drugem odstavku 383.e člena se beseda »pristojnega«, v ustreznem sklonu, črta.

Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Osebe iz 31. člena tega zakona morajo imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun.«.

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če se davek ugotavlja z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne presega 10 eurov, razen če je z zakonom drugače določeno. Če se davek ugotavlja na podlagi davčne napovedi zavezanca za davek, se zavezanec za davek o tem pisno obvesti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, če je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti, davek, ki se ugotavlja z odločbo o odmeri davka, ne odmeri, če ne presega 5 eurov. Če se davek ugotavlja na podlagi davčne napovedi zavezanca za davek, se zavezanec za davek o tem pisno obvesti.«.

V prvem odstavku 58. člena se v napovednem stavku za besedilom »poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji« doda besedilo »ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, podružnico v Republiki Sloveniji«, v 6. točki pa se za besedo »odstavka« doda besedilo »ali dvanajstim odstavkom tega člena«. V tretjem odstavku se beseda »pristojni« črta. Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi: »(12) Za plačnika davka od dohodkov iz zaposlitve se šteje tudi fizična oseba, ki te dohodke izplača kot delodajalec po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če je rezident Republike Slovenije.«.

V naslovu I. poglavja drugega dela se besedi »in krajevna« črtata.

V drugem odstavku 84. člena se za številom »129.« doda besedilo »in 130.«.

Osmi odstavek 85.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(8) Ta člen se ne uporablja, če zakon o obdavčenju določa drugače.«.

Peti odstavek 93. člena se črta.

V prvem odstavku 95. člena se za besedilom »se za čas od poteka roka za plačilo davka« doda besedilo »oziroma od dneva neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek,«, za besedilom »v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka« pa se doda besedilo »oziroma na dan neupravičeno vrnjenega davka, iz razlogov, ki so na strani zavezanca za davek«.

V šestem odstavku 97. člena se beseda »peti« nadomesti z besedo »četrti«, za besedilom »davčnemu organu« pa se vejica in besedilo »z upoštevanjem omejitev iz petega odstavka 93. člena,« črtata. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(8) Ne glede na prvi do četrti odstavek tega člena se zavezancu za davek, ki mu je potekel rok za plačilo druge denarne nedavčne obveznosti, ki jo izterjuje davčni organ, vrne preveč plačan davek, zmanjšan za znesek neplačane druge denarne nedavčne obveznosti in stroške postopka, ki jim je potekel rok plačila.«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Terjatev zavezanca za davek po tem členu ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih niti predmet izvršbe.«.

Drugi odstavek 99. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zavezancu za davek, ki v skladu z zakonom sam izračunava davek, ne pripadajo obresti po prvem odstavku tega člena.«.

Za prvim odstavkom 102. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in postopke prisilnega prenehanja, dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če zavezanec za davek predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.«. Dosedanji drugi do sedmi odstavek postanejo tretji do osmi odstavek.

V prvem odstavku 103. člena se na dveh mestih število »12« nadomesti s številom »24«.

V drugem odstavku 105. člena se besedilo »na dan 15. februarja « nadomesti z besedilom »31. januarja«.

Prvi odstavek 109. člena se črta. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se 3. točka črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Drugi odstavek 110. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) 101., 102. in 103. člen tega zakona se ne uporabljajo za globe, stroške postopka o prekršku ter druge denarne nedavčne obveznosti, razen če zakon določa drugače.«.

V tretjem odstavku 111. člena se za besedo »sklepom« vejica in besedilo »v katerem tudi določi vrsto zavarovanja« črtata.

V prvem odstavku 126.a člena se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

Drugi odstavek 127. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni nadzor obsega: 1. davčni nadzor davčnih obračunov; 2. davčni nadzor posameznega področja poslovanja in 3. davčni inšpekcijski nadzor.«.

Naslov 129. člena se spremeni tako, da se glasi: »(davčni nadzor davčnih obračunov)«. V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »pri davčnem organu« črta. Peti, šesti in sedmi odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: »(5) O ustni izjavi oziroma drugih pomembnejših dejanjih se v postopku nadzora po tem členu sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za davek. Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe najkasneje v desetih dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno. Zapisnika se ne sestavi, če zavezanec za davek v skladu s prejšnjim odstavkom nepravilnosti odpravi.

(6)Po poteku roka za pripombe iz prejšnjega odstavka davčni organ odmeri davek z odmerno odločbo po 84. členu tega zakona ali z odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. Če se pripombe zavezanca za davek v celoti upoštevajo in ni podlage za spremembo davka, davčni organ izda sklep o ustavitvi postopka.

(7)Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba dejansko stanje dodatno raziskati, lahko davčni organ opravi davčni nadzor posameznega področja poslovanja, o čemer izda sklep, ali davčni inšpekcijski nadzor.«.

130. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni nadzor posameznega področja poslovanja obsega nadzor posameznih dejanj zavezanca za davek za določeno področje poslovanja.

(2)Če davčni organ pri opravljanju davčnega nadzora po tem členu ugotovi nepravilnosti, sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za davek.

(3)K zapisniku iz prejšnjega odstavka lahko zavezanec za davek da pripombe v desetih dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno.

(4)Če so v postopku nadzora po tem členu ugotovljene nepravilnosti, davčni organ izda odmerno odločbo po 84. členu tega zakona ali odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.

(5)Če v postopku nadzora po tem členu niso ugotovljene nepravilnosti, davčni organ izda sklep o ustavitvi postopka.

(6)Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba poslovanje zavezanca za davek dodatno raziskati na več področjih poslovanja zavezanca za davek oziroma v zvezi z enim ali več davkov za eno ali več obdobij, lahko davčni organ opravi davčni inšpekcijski nadzor.«.

132. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni inšpekcijski nadzor obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij.

(2)Davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancu za davek, ki samostojno opravlja dejavnost, se lahko nanaša na vsa dejstva, ki so pomembna za obdavčenje.«.

V tretjem odstavku 135. člena se beseda »davčni« črta.

136. člen se črta.

V četrtem in petem odstavku 137. člena ter v prvem in drugem odstavku 139. člena se beseda »pooblaščena« nadomesti z besedo »uradna«.

Besedilo 138. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavezanec za davek mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje.

(2)Uradna oseba na začetku davčnega inšpekcijskega nadzora opozori zavezanca za davek, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil.«.

Prvi odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. V zapisniku se zavezanca za davek opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov iz drugega odstavka tega člena. Na zapisnik lahko zavezanec za davek da pripombe najkasneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno.«. Drugi odstavek se črta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Glede vročanja in vlaganja pripomb k dodatnemu zapisniku se uporablja prvi odstavek tega člena.«.

V drugem odstavku 142. člena se beseda »izvajanju« nadomesti z besedo »opravljanju«.

Prvi odstavek 143. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo.«.

V prvem odstavku 145. člena se beseda »izvede« nadomesti z besedo »opravi«. V drugem odstavku se na koncu 10. točke pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 11. točka, ki se glasi: »11. izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila v zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini.«.

V prvem odstavku 147. člena se beseda »izvedbe« nadomesti z besedo »oprave«.

Za prvim odstavkom 148. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Davek se lahko izterja tudi od članov kmečkega gospodinjstva, če ugotavlja davčno osnovo v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, za katere se v skladu z 69. členom ZDoh-2 šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ali so lastniki osnovnih sredstev, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ali so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Ta odstavek se uporablja za davke, ki se nanašajo na osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, drugo kmetijsko dejavnost ter dopolnilno dejavnost kmečkega gospodinjstva, razen za poračun dohodnine na letni ravni, če kmečko gospodinjstvo ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.«. Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

Besedilo 149. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka, razen v primeru iz 146. člena tega zakona, ne presega 25 eurov.«.

V 159. členu se 10. točka spremeni tako, da se glasi: »10. oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino po zakonu, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti;«. 13. točka se spremeni tako, da se glasi: »13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela;«. Na koncu 14. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi 15. in 16. točka, ki se glasita: »15. prejemki iz naslova veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja varstvo vojnih veteranov; 16. prejemki iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka po zakonu, ki ureja vojne invalide.«.

V prvem odstavku 160. člena se število »70« nadomesti s številom »76«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Na dolžnikove denarne prejemke se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, izvrševalec sklepa o izvršbi upošteva omejitve za vsak posamezen mesec.«.

Za 160. členom se doda nov 160.a člen, ki se glasi: Če izvrševalec sklepa o izvršbi dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, tega nadomestila ne sme poravnati iz prejemkov, ki so po 159. členu tega zakona iz izvršbe izvzeti, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 160. členu tega zakona izvršba omejena, pa ne iz zneska, ki ne presega višine 76% minimalne plače.«.

Prvi odstavek 165. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če delodajalec oziroma izplačevalec ne ravna po sklepu o izvršbi, se davek do višine rubljivih denarnih prejemkov izterja od njega. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži delodajalcu oziroma izplačevalcu, da davek v 15 dneh plača na predpisane račune.«.

Tretji odstavek 166. člena se črta. Dosedanji četrti do deveti odstavek postanejo tretji do osmi odstavek. V dosedanjem desetem odstavku, ki postane deveti odstavek, se besedilo »iz sedmega in osmega« nadomesti z besedilom »iz šestega in sedmega«. Dosedanji enajsti odstavek postane deseti odstavek.

168. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če v času, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o izvršbi, dolžnik pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj za poplačilo davka, obdrži banka oziroma hranilnica sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika.

(2)Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu po sklepu o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega rubljivega priliva denarnih sredstev ali če se račun dolžnika zapre, banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep.

(3)Če ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici denarna sredstva, s katerimi ne more razpolagati, banka oziroma hranilnica na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva, davčni organ pa obvesti o višini sredstev in datumu sprostitve. Banka oziroma hranilnica poplača davčni dolg z dnem, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati z denarnimi sredstvi.

(4)Banka oziroma hranilnica mora v osmih dneh po prejemu sklepa obvestiti davčni organ, da dolžnik pri njej na dan prejema sklepa nima odprtega računa oziroma denarnih sredstev, s katerimi ne more razpolagati.«.

169. člen se črta.

Prvi odstavek 170. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če banka oziroma hranilnica ne ravna po sklepu o izvršbi, se davek do višine rubljivih denarnih sredstev dolžnika izterja od nje. Davčni organ mora o tem izdati odločbo, s katero naloži banki oziroma hranilnici, da davek v 15 dneh plača na predpisane račune.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni organ s sklepom odloži začetek davčne izvršbe zoper banko oziroma hranilnico, če oceni, da bi bilo pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena mogoče ugoditi.«.

Naslov 1. podpoglavja III. poglavja tretjega dela in 176. člen se črtata.

V prvem in drugem odstavku 182. člena se besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«. V tretjem odstavku se besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«, besedilo »postopek davčne izvršbe« pa se nadomesti z besedama »davčna izvršba«. Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Ne glede na prejšnji odstavek davčni organ lahko proda sporne zarubljene stvari pred koncem postopka pred sodiščem, če: – gre za hitro pokvarljivo blago; – je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali – se vrednost premičnine zmanjšuje.

(6)Davčni organ tretji osebi povrne prejeto kupnino z zamudnimi obrestmi po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, o neupravičeni pridobitvi, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena lastninska pravica tretje osebe na premičnini, prodani po prejšnjem odstavku.«.

V drugem in tretjem odstavku 184. člena se besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«.

Tretji odstavek 186. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Zarubljeno motorno ali priklopno vozilo se do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma zanj podaljšati prometno dovoljenje brez dovoljenja davčnega organa. Davčni organ o dovoljenju odloči s sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba.«.

Za tretjim odstavkom 188. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Organ, pristojen za vodenje registra iz prejšnjega odstavka, po uradni dolžnosti pošlje podatke o rubežu in prepovedi razpolaganja organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v evidence in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine.«. Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »iz četrtega« nadomesti z besedilom »iz petega«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V drugem odstavku 191. člena in v prvem, drugem ter tretjem odstavku 200. člena se beseda »pooblaščena«, v ustreznem sklonu, črta.

V prvem odstavku 192. člena se v napovednem stavku besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«, v 8. točki pa se besedilo »organu, pristojnemu za vodenje evidence registriranih vozil oziroma« črta. V drugem odstavku se beseda »pooblaščena« črta. V četrtem odstavku se besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«.

Četrti odstavek 197. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Zarubljene premičnine se prodajo udeležencu javne dražbe, ki je na javni dražbi ponudil najvišjo ceno. Če ta v roku iz 199. člena tega zakona ne plača kupnine, se premičnina lahko proda naslednjemu najboljšemu ponudniku, če se ta s tem strinja.«.

V drugem odstavku 198. člena se besedilo »pooblaščena uradna oseba davčnega organa« nadomesti z besedama »uradna oseba«. V tretjem odstavku se za besedama »davčnega organa« vejica in besedilo »pristojnega za prodajo,« črtata, za besedama »davčnem organu« se vejica in besedilo »pristojnem za prodajo,« črtata, besedilo »pooblaščeni osebi davčnega organa« pa se nadomesti z besedama »uradni osebi«. V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper sklep, s katerim davčni organ odloči o ugovoru, ni pritožbe.«.

Prvi odstavek 199. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če ni vložen ugovor iz tretjega odstavka 198. člena tega zakona, mora kupec takoj po končani javni dražbi oziroma najpozneje v treh dneh po končani dražbi plačati kupnino za kupljene premičnine in jih prevzeti.« Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Udeležencu javne dražbe, ki na javni dražbi ni uspel, se vplačana varščina vrne oziroma predloženi instrument zavarovanja varščine sprosti najpozneje v petih dneh po koncu javne dražbe.

(5)Udeležencu javne dražbe, ki javno dražbo zapusti pred njenim koncem ali ni pripravljen ponuditi niti izklicne cene, ali kupcu, ki ni plačal kupnine, se varščina ne vrne, predloženi instrument zavarovanja varščine pa se unovči.«.

Četrti odstavek 201. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Davčni organ upošteva samo ponudbo, ki dosega vsaj polovico ocenjene vrednosti premičnine in ima priloženo potrdilo o plačilu varščine ali potrdilo o predložitvi ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine.«.

V prvem odstavku 212.a člena se besedilo »na podlagi zahteve zavezanca za davek« črta.

V 243.a členu se v 4. točki besedilo »z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1);« črta. 6. točka se spremeni tako, da se glasi:

V drugem odstavku 248. člena se besedilo »ali da ne želi prejemati podatkov o dohodkih, ki ne presegajo določenega zneska« črta. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Pristojni organ pristojnemu organu druge države članice EU, v zvezi z davčnimi obdobji, ki se nanašajo na račun, o katerem se poroča, sporoči naslednje podatke: 1. ime, naslov, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčna številka) ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz Priloge I in Priloge II Direktive 2014/107/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in davčno številko subjekta ter ime, naslov, davčno številko ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča; 2. številko računa; 3. firmo in matično številko poročevalske finančne institucije; 4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, neposredno pred zaprtjem računa; 5. v primeru skrbniškega računa: – skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun ali v zvezi z računom med koledarskim letom, in – skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa; 6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom, in 7. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom.

(4)Pošiljanje podatkov iz prejšnjega odstavka ima prednost pred pošiljanjem podatkov po drugi alineji prvega odstavka tega člena.«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta peti in šesti odstavek. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se sporočajo letno, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se nanašajo.«.

Za drugim odstavkom 253.b člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ministrstvo, pristojno za finance, Evropsko komisijo obvesti tudi o spremembah v zvezi s seznamom subjektov oziroma računov, ki bi jih bilo treba obravnavati kot neporočevalske finančne institucije oziroma kot izključene račune, če se ta spremeni zaradi spremembe statusa neporočevalske finančne institucije ali statusa računa kot izključenega računa.«.

Za 255. členom se doda naslov novega III.A poglavja in novi 255.a, 255.b, 255.c, 255.č, 255.d, 255.e, 255.f, 255.g in 255.h člen, ki se glasijo:

(1)Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU.

(2)Po tem poglavju se za finančno institucijo rezidentko Slovenije šteje finančna institucija, kot je opredeljena v 266.b členu tega zakona.

(1)Poročevalske finančne institucije Slovenije izvajajo postopke dolžne skrbnosti za identificiranje računov nerezidentov, zbirajo informacije o računih nerezidentov, ter jih letno sporočajo pristojnemu organu v skladu s Prilogo I in Prilogo II Direktive 2014/107/EU in tem zakonom.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek za investicijske oziroma pokojninske sklade brez pravne osebnosti obveznosti po tem zakonu izpolnjuje in zanje odgovarja družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, oziroma upravljavec pokojninskega sklada.

(3)Obveznost pregleda, identifikacije in poročanja, kot za račune, o katerih se poroča, velja za vse račune, ki jih vodi poročevalska finančna institucija Slovenije.

(4)Poročevalska finančna institucija Slovenije lahko postopke dolžne skrbnosti, ki veljajo za račune visoke vrednosti, uporabi za račune nižje vrednosti.

(5)Iz dokumentacije poročevalske finančne institucije Slovenije oziroma tretje osebe iz 255.e člena tega zakona, ki jo vodi v zvezi z izvajanjem postopkov dolžne skrbnosti in zbiranjem informacij iz prvega odstavka tega člena, morajo biti razvidni postopki, po katerih so bile informacije zbrane. Dokumentacija, vključno s samopotrdili in dokaznimi listinami, se hrani deset let od poteka leta, na katero se nanaša, na način iz 32. člena tega zakona.

(6)Oseba, ki poročevalski finančni instituciji Slovenije predloži samopotrdilo iz Priloge I Direktive 2014/107/EU, v potrdilu navede resnične, pravilne in popolne podatke.

Poročevalska finančna institucija Slovenije vsako posamezno osebo, o kateri se poroča, v izvajanju postopka dolžne skrbnosti iz prvega odstavka 255.b člena tega zakona obvesti o zbiranju, obdelovanju in pošiljanju informacij iz prvega odstavka 255.č člena tega zakona.

(1)Poročevalska finančna institucija Slovenije pristojnemu organu v zvezi z vsakim računom, o katerem se poroča, sporoči naslednje informacije: 1. ime, naslov, državo, katere rezident je (v nadaljnjem besedilu: država) davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: davčna številka) ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi postopkov o dolžni skrbnosti ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov, državo ali države, katerih rezident je, ter davčno številko subjekta in ime, naslov, državo ali države, katerih rezident je, davčno številko ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča; 2. številko računa; 3. ime in matično številko poročevalske finančne institucije; 4. stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja ob koncu zadevnega koledarskega leta oziroma, če je bil račun zaprt med letom, neposredno pred zaprtjem računa; 5. v primeru skrbniškega računa: – skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se v vsakem od primerov vplačajo ali pripišejo na račun med koledarskim letom, in – skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa; 6. v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom, in 7. v primeru računov, ki niso opisani v 5. ali 6. točki tega odstavka, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom.

(2)Poročevalska finančna institucija Slovenije v sporočenih informacijah navede valuto, v kateri je izražen vsak ustrezen znesek.

(3)Če poročevalska finančna institucija Slovenije v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni identificirala računov, o katerih se poroča, to sporoči pristojnemu organu.

Poročevalska finančna institucija Slovenije mora uveljaviti postopke, ki ji omogočajo ugotavljanje okoliščin v zvezi z računi in spreminjanje teh okoliščin v skladu s Prilogo I in Prilogo II Direktive 2014/107 EU.

Minister, pristojen za finance, lahko določi, da se poročevalskim finančnim institucijam Slovenije dovoli uporaba storitev tretjih oseb kot ponudnikov storitev pri izpolnjevanju obveznosti iz tega poglavja, kot to dopuščajo ustrezni predpisi Slovenije. V navedenem primeru za izpolnjevanje obveznosti odgovarjajo poročevalske finančne institucije Slovenije.

(1)Minister, pristojen za finance, predpiše način in obliko sporočanja informacij iz prvega in tretjega odstavka 255.č člena tega zakona.

(2)Poročevalska finančna institucija Slovenije informacije iz prvega in tretjega odstavka 255.č člena tega zakona sporoči pristojnemu organu najpozneje do 30. junija leta, ki sledi koledarskemu letu, na katero se informacije nanašajo.

(1)Poročevalska finančna institucija Slovenije za namene oblikovanja in posodabljanja enotnega seznama neporočevalskih finančnih institucij in izključenih računov, pristojnemu organu predloži seznam subjektov oziroma računov, ki izpolnjujejo zahteve, opredeljene v pododstavkih B.1(c) in C.17(g) Oddelka VIII Priloge I Direktive 2014/107/EU, in bi jih bilo treba obravnavati kot neporočevalske finančne institucije Slovenije oziroma kot izključene račune. Poročevalska finančna institucija Slovenije predloži seznam v roku iz drugega odstavka 255.f člena tega zakona.

(2)Enotni seznam neporočevalskih finančnih institucij Slovenije in izključenih računov se objavi na spletni strani Ministrstva za finance.

Za preračun valut se uporabi referenčni tečaj Evropske centralne banke, objavljen na spletni strani Banke Slovenije.«.

V 256. členu se besedilo »ministrstvu, pristojnemu za finance« nadomesti z besedilom »pristojnemu organu Republike Slovenije«.

V drugem odstavku 266.g člena se besedilo »do 31. maja« nadomesti z besedilom »do 30. junija«.

268. člen se črta.

Za četrtim odstavkom 273. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Davčni zavezanec rezident lahko odbitek davka po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.«.

Za drugim odstavkom 274. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Davčni zavezanec rezident lahko uveljavlja oprostitev v skladu z mednarodno pogodbo tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.«.

V prvem odstavku 288. člena se besedi »desetega dne« nadomestita z besedilom »15. dne«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Nerezident napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vloži v 15 dneh od dneva izplačila dohodka pri davčnem organu.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Davčni zavezanec za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja, ali pokojnino vloži pri davčnem organu napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnino.«. V četrtem odstavku se besedilo »sedmih dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino« nadomesti z besedilom »davčnem letu v 15 dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega mesečnega«. Peti odstavek se črta.

Prvi odstavek 289. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) V primeru iz prvega odstavka 285. člena tega zakona lahko davčni zavezanec rezident uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine v skladu s tretjim odstavkom 267. člena tega zakona tako, da davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Minister, pristojen za finance, podrobneje predpiše vrsto, obliko in način dajanja teh podatkov.«. Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka lahko uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

(3)V primeru iz prvega odstavka 285. člena tega zakona lahko davčni zavezanec nerezident uveljavlja pri davčnem organu dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v 15 dneh od izplačila dohodka. Nerezident uveljavlja dejanske stroške s pisnim zahtevkom, katerega obliko predpiše minister, pristojen za finance.«. Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.

Četrti odstavek 291. člena se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

V tretjem odstavku 304. člena se za besedilom »normiranih odhodkov« vejica nadomesti s piko, preostalo besedilo pa se črta. Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta peti in šesti odstavek. Dosedanji osmi odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(7) Nosilec iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, priglasitev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne glede na drugi odstavek 308. člena tega zakona, opravi hkrati ob priglasitvi, opravljeni po tem členu zakona, vendar najpozneje v osmih dneh od te priglasitve, razen nosilca, ki v letu pred letom, za katero se opravi priglasitev v skladu s tem členom, dosega dohodke iz opravljanja dejavnosti v skladu s 46. členom ZDoh-2, ki opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v skladu s prvim odstavkom 308. člena tega zakona.«. Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(8) Člani kmečkega gospodinjstva lahko po poteku leta, za katero morajo v skladu s 3. točko drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 še ugotavljati davčno osnovo na način iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2, davčnemu organu priglasijo spremembo načina ugotavljanja davčne osnove najpozneje do 31. oktobra leta pred letom, v katerem želijo preiti na način ugotavljanja davčne osnove po poglavju III.4. ZDoh-2.«. Za dosedanjim desetim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Pritožba zoper odločbo iz četrtega in devetega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.«.

312. člen se črta.

V prvem odstavku 313. člena se besedilo »ali jih prijavi zavezanec kot vinograd za lastno proizvodnjo vina ali kot oljčnik« črta. V tretjem odstavku se beseda »dohodnini« nadomesti z besedilom »ugotavljanju katastrskega dohodka«.

Prvi odstavek 315. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Odločba o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za preteklo davčno leto, o poračunu akontacije dohodnine od teh dohodkov za preteklo davčno leto ter o določitvi obroka akontacije dohodnine od teh dohodkov za tekoče davčno leto mora biti izdana do 30. marca tekočega leta.«.

Besedilo 316. člena se spremeni tako, da se glasi: »Davčni zavezanci plačujejo akontacijo dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj v dveh obrokih. Prvi obrok se plača v višini 70% akontacije dohodnine za preteklo davčno leto do 30. septembra tekočega leta. Drugi obrok se plača v višini razlike med akontacijo dohodnine, izračunano za leto, za katero se akontacija dohodnine odmerja, in prvim obrokom za to leto, do 31. maja naslednjega leta.«.

V 323. členu se beseda »sedmih« nadomesti s številom »15«.

Besedilo 326. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Napoved za odmero dohodnine iz 325. člena tega zakona davčni zavezanec vloži pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

(2)Napovedi za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena tega zakona ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, dosežen v davčnem letu, ne presega zneska obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, oproščenega dohodnine z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3)Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala iz odsvojitve nepremičnine vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala.

(4)Davčni zavezanec, ki je nerezident, napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala. Nerezident lahko vloži napoved do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v preteklem letu.

(5)V napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala, ki jo vloži davčni zavezanec v roku iz prvega odstavka tega člena in iz zadnjega stavka četrtega odstavka tega člena, lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin, za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo nepremičnine.

(6)Davčnemu zavezancu, ki je rezident, ni treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dobička iz unovčitve investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada (pri katerem lahko zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v primeru prehajanja med podskladi uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti od dobička iz kapitala), če so bile take unovčitve investicijskih kuponov namenjene izključno poravnavi stroškov, povezanih s prehajanjem zavezanca med podskladi krovnega sklada.

(7)Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vloži v elektronski obliki, če je v zvezi s tem kapitalom opravil več kot deset transakcij – pridobitev v preteklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu.«.

V drugem odstavku 327. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če davčni zavezanec obvesti banko ali hranilnico, da želi uveljavljati možnost iz prvega odstavka tega člena že ob sklenitvi pogodbe, lahko banka ali hranilnica predpisano vsebino obrazca vključi v besedilo pogodbe, kar se šteje za predložitev obvestila.«.

V petem odstavku 328. člena se besedilo »Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru« nadomesti z besedama »V primeru«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Davčni zavezanec rezident lahko uveljavlja odbitek davka po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo, tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine od dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

Za drugim odstavkom 329. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Davčni zavezanec rezident lahko oprostitev po mednarodni pogodbi uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine od dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem.«.

Prvi in drugi odstavek 330. člena se spremenita tako, da se glasita: »(1) Na podlagi napovedi iz tretjega odstavka in prvega stavka četrtega odstavka 326. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od dobička iz kapitala v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.

(2)Na podlagi napovedi iz prvega odstavka in drugega stavka četrtega odstavka 326. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti, dividend, dobička iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.«.

V drugem odstavku 337. člena se za besedilom »poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji« zaklepaj črta in doda besedilo »ali ima v skladu z zakonodajo, ki ureja ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, podružnico v Republiki Sloveniji), ter fizična oseba v zvezi z dohodki iz zaposlitve, ki jih izplača kot delodajalec po zakonu, ki ureja delovna razmerja, če je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije«. Sedmi odstavek se črta.

Prvi odstavek 339. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčnemu organu podatke, ki se nanašajo na pridobitve, odsvojitve, vključno z unovčitvami, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov, po posameznih vrstah poslov, in na uveljavljanje stroškov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov, dostavijo: – pravne osebe, ki so v skladu z zakonom o obdavčenju rezidenti Republike Slovenije ali nerezidenti Republike Slovenije s podružnico v Republiki Sloveniji, ki so opravljale prenose imetništva vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov; – notarji, kadar je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa; – gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, katerih vrednostni papirji oziroma deleži so se prenašali, kadar se prenosi imetništva niso opravljali prek oseb iz prve alineje tega odstavka in če za odsvojitev deleža ni potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.«. V drugem odstavku se za besedilom »v zvezi s smrtjo« vejica in besedilo »sodna odločba (sklep o sodni izvršbi)« črtata.

V prvem odstavku 340. člena se za besedama »posredovati podatke« dodata vejica in besedilo »vključno z enotno matično številko občana,«, besedilo »vrsti rabe in kvaliteti« pa se nadomesti z besedama »dejanski rabi«.

Naslov 395. člena se spremeni tako, da se glasi: »(hujši davčni prekrški posameznikov)«. Napovedni stavek se spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:«. 3.b točka se črta.

V prvem odstavku 397. člena se 14.a točka spremeni tako, da se glasi: »14.a v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena tega zakona pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa (tretji odstavek 37. člena);«. 19. točka se črta. 25. točka se spremeni tako, da se glasi: »25. ne priglasi sprememb članov kmečkega gospodinjstva, uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ali panjev ali jih ne priglasi v predpisanem roku (peti odstavek 304. člena);«. 27. točka se črta. Na koncu 43. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 44. točka, ki se glasi: »44. davčnemu organu ne poroča o veljavnosti in spremembah kritičnih predpostavk in prilagoditvah, opravljenih skladno z merili, določenimi z APA sporazumom (14.c člen).«.

398. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V primerih, ko je narava prekrška iz 395., 397., 398.a in 398.b člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se z globo od 2.500 do 15.000 eurov za prekršek kaznuje posameznik, z globo od 3.500 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.500 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.500 do 150.000 eurov.

(2)Z globo v višini od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo v višini od 1.200 do 20.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.400 do 20.000 eurov.«.

398.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.000 do 125.000 eurov, če: 1. ne zagotovi elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način (četrti odstavek 38. člena), 2. ima ali uporablja računalniški program ali elektronsko napravo, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb ali če ne zagotovi izpisa izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo (osmi odstavek 38. člena), 3. kot proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema zavezancem za davek zagotovi, omogoči ali namesti računalniški program, elektronsko napravo ali informacijski sistem, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb (deveti odstavek 38. člena).

(2)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov.«.

398.b člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 3.000 do 50.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 4.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 10.000 do 125.000 eurov, če: 1. ne izda računa oziroma izda račun v nasprotju s prvim odstavkom 31.a člena tega zakona, 2. ne zagotovi hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov v vezani knjigi računov, če je do takšnih sprememb prišlo (četrti odstavek 31.a člena).

(2)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 1.200 do 10.000 eurov.«.

Za 400.a členom se doda nov 400.b člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek poročevalska finančna institucija Slovenije, če: 1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti in ne zbira informacij, za katere se zahteva poročanje (prvi odstavek 255.b člena); 2. ne vodi dokumentacije, iz katere so razvidni postopki, po katerih je zbrala informacije, oziroma je ne hrani skladno z določbami tega zakona (četrti odstavek 255.b člena); 3. pristojnemu organu ne sporoča informacij glede računov, o katerih se poroča, ali jih ne sporoča pravočasno ali v sporočilu ne navede ustrezne valute oziroma ne sporoči, da v zadevnem koledarskem letu ni identificirala računov, o katerih se poroča (prvi, drugi in tretji odstavek 255.č člena in drugi odstavek 255.f člena).

(2)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba poročevalske finančne institucije Slovenije.

(3)Z globo od 1.600 do 25.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje družba za upravljanje oziroma upravljavec, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti.

(4)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba družbe za upravljanje oziroma upravljavca, ki upravlja investicijski oziroma pokojninski sklad brez pravne osebnosti.«.

Besedilo 402.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

Za 402.a členom se doda nov 402.b člen, ki se glasi:

(1)Postopek o prekršku iz 398. člena tega zakona se ne more več začeti, ko potečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(2)Zastaranje pretrga vsako dejanje prekrškovnega organa, ki meri na pregon storilca prekrška. Po pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopka o prekršku ni mogoče začeti ali nadaljevati, ko poteče šest let od dneva storitve prekrška.«.

(1)Ne glede na tretji odstavek 255.b člena zakona se, razen če se poročevalska finančna institucija Slovenije odloči drugače glede vseh že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov, za že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v eurih izraženega zneska, ki ustreza 250.000 USD, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za račun, o katerem se poroča. Presežek zneska se ugotavlja na zadnji dan koledarskega leta.

(2)Poročevalska finančna institucija Slovenije lahko postopke dolžne skrbnosti za nove račune uporabi za že obstoječe račune.

(3)Ne glede na 10. podpoglavje petega dela zakona poročevalske finančne institucije vodijo postopke in sporočajo podatke v skladu s III.A poglavjem četrtega dela zakona, če gre za istovrstne obveznosti (vodenje postopkov in sporočanje podatkov), kot so določene v 10. podpoglavju petega dela zakona.

(4)Poročevalska finančna institucija Slovenije sporoči pristojnemu organu informacije iz prvega in tretjega odstavka 255.č člena zakona za koledarsko leto 2016 najpozneje do 30. junija 2017.

(1)Postopki, začeti v zvezi s 304. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14), se končajo po določbah tega zakona.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka davčni organ po uradni dolžnosti določi način ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in nosilca kmečkega gospodinjstva, za kmečka gospodinjstva, ki so v skladu z drugim odstavku 47. člena Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14 in 23/15), morali obvezno opraviti priglasitev in določiti nosilca kmečkega gospodinjstva, pa priglasitev ni bila opravljena ali ni bil določen nosilec dejavnosti v skladu s 304. členom tega zakona.

(3)Davčni organ določi za nosilca kmečkega gospodinjstva člana kmečkega gospodinjstva, ki je nosilec kmetije po predpisih o kmetijstvu. Če nobeden od članov kmečkega gospodinjstva ni nosilec kmetije po predpisih o kmetijstvu, davčni organ določi nosilca izmed članov kmečkega gospodinjstva tako, da za nosilca določi tistega člana, ki izpolnjuje največ od naslednjih pogojev: 1. ima v uporabi največji delež kmetijskih in gozdnih zemljišč; 2. je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji; 3. je najstarejši član kmečkega gospodinjstva. Če več članov izpolnjuje enako število pogojev, se za nosilca določi najstarejšega izmed teh članov.

(4)Davčni organ z odločbo določi način ugotavljanja davčne osnove in nosilca kmečkega gospodinjstva na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.

(5)Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(1)Minister, pristojen za finance, izda predpis iz spremenjenega prvega odstavka 289. člena zakona do 31. decembra 2015.

(2)Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja) zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov (Uradni list RS, št. 138/06) in Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/11, 24/12, 32/12 – ZDavP-2E, 19/13, 45/14, 97/14 in 39/15) se uskladita z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Novi 14.a, 14.b, 14.c, 14.č, 14.d, 14.e, 14.f in 14.g člen zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2017.

(1)Spremenjeni 58. člen zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.

(2)Spremenjeni 288., 316., 326., 330., 337. in 339. člen zakona se začnejo uporabljati za odmero akontacij dohodnine in odmero dohodnine za leto 2016.

(3)Do začetka uporabe spremenjenega 58., 288., 316., 326., 330., 337. in 339. člena zakona se uporabljajo 58., 288., 326., 330., 337. in 339. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B in 90/14).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen spremenjenega 243.a, 248, 253.b, 266.g člena, novega 255.a, 255.b, 255.c, 255.č, 255.d, 255.e, 255.f, 255.g, 255.h in 400.b člena zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2016. Št. 432-01/15-19/15 Ljubljana, dne 19. novembra 2015 EPA 712-VII Državni zbor Republike Slovenije mag. Bojana Muršič l.r. Podpredsednica