Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v juniju 2014 pod številko projekta 12420 izdelalo podjetje PROJEKT D. D. NOVA GORICA.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana.

(3)Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Izdelano je bilo okoljsko poročilo.

(4)Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(5)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 36. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        gradnja prenosnega plinovoda R51B (v nadaljnjem besedilu: plinovod R51B) od oddajne čistilne postaje R51B (v nadaljnjem besedilu: OČP-R51B) na merilno regulacijski postaji TE-TOL (v nadaljnjem besedilu: MRP TE-TOL) do merilno regulacijske postaje Dobrunje (v nadaljnjem besedilu: MRP Dobrunje),

-        gradnja OČP-R51B na MRP TE-TOL,

-        gradnja merilno regulacijske postaje Dobrunje (v nadaljnjem besedilu: MRP Dobrunje),

-        izravnava obratovalnega tlaka zemeljskega plina na obstoječem plinovodu L10000 med MRP Dobrunje in obstoječo merilno regulacijsko postajo Vevče (v nadaljnjem besedilu: MRP Vevče),

-        gradnja sistema katodne zaščite,

-        gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla,

-        ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture in vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev,

-        odstranitev in prestavitev objektov ter odstranitev rastja in izvedba krajinske ureditve.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega:

1.območje plinovoda in prestavitev obstoječe energetske infrastrukture, vključno z delovnim pasom ob plinovodu, gradbišči in začasnimi odlagališči materiala na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-  k. o. Bizovik (1733): 1/1, 1/2, 1/4, 1/5, 1/6, 1/7, 1/8, 1/10, 1/11, 1/12, 1/16, 1/17, 1/18, 1/21, 1/22, 1/24, 1/25, 1/26, 1/27, 15/1, 15/3, 15/4, 15/5, 15/6, 15/13, 15/15, 15/17, 15/18, 15/19, 15/20, 18/1, 18/4, 18/5, 18/16, 18/19, 18/20, 18/21, 19/1, 20/1, 38/1, 38/5, 38/15, 38/16, 38/17, 1041/6, 1072/1;

-  k. o. Dobrunje (1773): 688/1, 691, 695, 701, 705/5, 717, 718, 721/1, 726, 731, 732/1, 733/7, 735, 738, 741, 745/1, 745/3, 748, 751, 756/1, 763, 764, 770, 771/1, 776, 778, 785, 791, 792, 798, 802, 828, 829, 833, 834/1, 834/3, 849, 850, 853/5, 861, 868, 870, 876, 879, 880, 894, 906, 916, 929, 934/4, 934/9, 934/10, 934/11, 934/12, 934/36, 945, 946, 958, 977/1, 980/1, 993/1, 998/1, 1005/2, 1011/2, 1018/2, 1018/7, 1023/1, 1023/3, 1023/5, 1023/7, 1032/1, 1036/1, 1043/5, 1043/7, 1046/3, 1046/5, 1046/6, 1053/1, 1053/2, 1053/3, 1056/1, 1056/2, 1056/4, 1056/6, 1056/7, 1056/8, 1060/1, 1060/2, 1838/1, 1840/1, 1842/1, 1842/2, 1854/1, 1859/2, 1859/4, 1859/5, 1859/6, 1859/11, 1859/12, 1859/15, 1947/10, 1854/5, 1854/6, 745/2, 1212/4, 1838/2, 1840/2;

-  k. o. Kašelj (1770): 2523/1, 2523/6, 2523/12;

-  k. o. Moste (1730): 586/1, 587/1, 587/3, 587/4, 587/5, 588/7, 596/1, 596/5, 596/6, 598/17, 598/18, 598/19, 604/16, 604/17, 604/18, 604/20, 604/21, 605/1, 605/2, 605/3, 611/1, 612/1, 620/2, 621/1, 621/2 621/4, 621/7, 621/8, 621/9, 622, 623/1, 623/2, 624/1, 624/2, 626/12, 626/13, 627/1, 628/1, 628/6, 630/1, 635/1, 635/3, 635/4, 662/1, 662/4, 663/1, 664/1, 664/4, 665/1, 665/4, 670/4, 671/1, 671/7, 671/9, 679/1, 679/2, 679/3, 680/4, 680/6, 680/7, 690/7, 715/2, 1213/6, 1213/7, 1213/8, 1238, 1239/1;

-  k. o. Slape (1772): 370/31, 370/32, 370/33, 370/34, 371/2, 371/7, 371/10, 371/27, 371/28, 373/2, 373/4, 374/8, 374/15, 377/5, 377/6, 380/5, 380/9, 380/10, 380/13, 384/7, 384/14, 385/7, 385/14, 386/8, 386/16, 387/1, 394/7, 394/11, 394/20, 394/21, 395/1, 395/7, 398/1, 398/9, 399/6, 399/12, 400/4, 400/11, 405/7, 405/14, 406/1, 406/9, 410/2, 410/6, 410/8, 410/9, 410/14, 410/15, 410/16, 410/17, 411/1, 411/3, 411/4, 412/4, 412/6, 412/11, 413/3, 413/6, 417/1, 417/2, 418, 419/1, 419/2, 420/1, 420/3, 420/4, 420/5, 420/6, 420/7, 420/9, 420/10, 420/11, 420/12, 420/13, 420/14, 420/15, 420/17, 420/18, 420/19, 420/20, 420/22, 420/26, 420/28, 420/29, 420/30, 420/31, 420/32, 420/33, 420/34, 420/35, 420/36, 420/37, 422/1, 422/2, 422/4, 422/5, 422/6, 422/7, 422/9, 422/10, 422/14, 422/15, 423, 424/1, 424/2, 997/9, 997/13, 1003/4, 1003/5, 1003/6, 1003/12, 1003/13, 1003/14, 1015/8, 1018/2, 1018/3, 1018/5, 1018/8, 1018/9, 1019/2, 1020/2, 1021/4, 1021/6, 1025/4, 1025/5, 1044/2, 1101/14, 1101/17, 1101/18, 1104/1, 1104/3, 1143/4, 1143/6, 1143/7, 1143/8, 1143/10, 1143/16, 1144, 1145, 1526/1, 1530/5, 1530/6, 1530/8, 1530/9, 1530/10, 1530/22, 1537, 1539/1, 1539/4, 1538/1;

2.območje izključne rabe za OČP-R51B na MRP TE-TOL in MRP Dobrunje z navezavo na MRP Vevče, vključno s stalnimi dostopnimi potmi do teh objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-  k. o. Dobrunje (1773): 726, 731, 735, 738, 741;

-  k. o. Kašelj (1770): 2523/6, 2523/12;

-  k. o. Moste (1730): 690/7;

3.območje sistemov katodne zaščite, elektroenergetskih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov in prestavitve obstoječe energetske in komunalne infrastrukture znotraj območja državnega prostorskega načrta na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-  k. o. Dobrunje (1773): 731, 733/7, 735, 1212/4, 1838/1, 1838/2, 1840/2;

-  k. o. Moste (1730): 1213/8;

4.območje odstranitev in prestavitev objektov znotraj območja državnega prostorskega načrta na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-  k. o. Dobrunje (1773): 916;

-  k. o. Moste (1730): 679/2, 679/3, 1213/7, 1213/8;

-  k. o. Slape (1772): 370/31, 370/33, 371/27, 374/15.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi 3.1–3.7).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

1.zemljišča izključne rabe:

-  zemljišča na območju OČP-R51B na MRP TE-TOL,

-  zemljišča na območju MRP Dobrunje z navezavo na MRP Vevče za objekte energetske infrastrukture in zemljišča za ureditev stalnih dostopnih poti;

2.zemljišča omejene rabe:

-  zemljišča na območju 5 m na vsako stran od osi novega prenosnega plinovoda,

-  zemljišča na območju ureditev in prestavitev pripadajoče energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture,

-  zemljišča na območju sistema katodne zaščite;

3.zemljišča začasne rabe:

-  zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala izven območij izključne in omejene rabe.

(2)Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 13., 15. in 30. členu te uredbe.

Trasa plinovoda R51B v dolžini 4,2 km poteka od OČP-R51B na MRP TE-TOL, kjer se naveže na načrtovani plinovod M5/R51. Začetni del trase poteka v pasu med železniško progo št. 10 državna meja–Dobova–Ljubljana na severni strani in Zaloško cesto na južni strani. V podaljšku Chengdujske ceste se trasa obrne proti jugu, prečka Zaloško cesto in poteka vzhodno od naselja Fužine vzporedno z obstoječim plinovodom L10000. Za prečkanjem ceste Studenec prečka Ljubljanico, vzhodno ljubljansko avtocesto in se zaključi v MRP Dobrunje.

(1)Plinovod R51B ima premer cevi do vključno 300 mm in tlačno stopnjo do vključno 30 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu z veljavnimi standardi in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, pri poteku v bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem terenu ter vodovarstvenim območjem.

(2)Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,1 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture in hidromelioracijskih območij ter pri obdelovalnih površinah se glede na vrsto kulture globina nadkritja poveča.

(3)Objekti in naprave na trasi plinovoda se zaščitijo pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaščite stavb pred delovanjem strele.

(4)Plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo, se pred korozijo zaščitijo s katodno zaščito.

(1)Na platoju MRP TE-TOL se zgradi OČP-R51B. Zgradi se povezovalna instalacija med OČP-R51B in MRP TE-TOL in merilno regulacijska linija za redukcijo plina s 50 na 30 barov.

(2)Lokacija in velikost OČP-R51B je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – OČP-R51B na MRP TE-TOL, list 2.2.1).

(1)Na platoju MRP Dobrunje, velikosti približno 26 x 26 m v km 4+160 plinovoda, se zgradijo naslednji objekti in naprave:

-        MRP Dobrunje,

-        sprejemno čistilna postaja R51B (v nadaljnjem besedilu: SČP-R51B).

(2)Plato na koti 275,5 m n. v. se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine znotraj platoja se delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno asfaltirajo in delno posujejo s prodom. Padavinska voda s strešnih površin se prek peskolova odvaja v ponikovalnico. Padavinska voda s tlakovanih in površin posutih s prodom ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Padavinska voda s povoznih asfaltnih površin znotraj ograje platoja se prek peskolova in lovilca maščob odvaja v ponikovalnico. Asfaltne površine so omejene z betonskimi robniki in nagnjene proti lovilcu olj. Ponikovalnice se postavijo izven povoznih in delovnih površin.

(3)Merilno regulacijska postaja MRP Dobrunje s kotlovnico je tlorisnih gabaritov približno 13 x 8 m, z višino slemena približno 6,4 m. Konstrukcija objekta je armirano betonska, krita z lahko kritino.

(4)Izvede se priključek na nizkonapetostno omrežje na prostostoječi omarici ob objektu na Papirniški poti 9. Izvede se telekomunikacijski priključek, ki se priključuje na križišču Litijske ceste in Papirniške poti.

(5)Izvede se izravnava obratovalnega tlaka zemeljskega plina med obstoječim plinovodom L10000 in plinovodom R51B s cevnimi povezavami med obstoječim in načrtovanim prenosnim plinovodom.

(6)Dostopna pot do platoja se uredi po dostopni poti dolžine približno 325 m, s širino vozišča 3 m z možnostjo obračanja, ki se prek obstoječe poti navezuje na Papirniško pot (JP št. 79325) parc. št. 1838/1, k. o. 1773 Dobrunje. Dostopna pot od Papirniške poti do objekta s hišno številko 11 se asfaltira, v nadaljevanju se izvede v makadamu.

(7)Lokacija in velikost MRP Dobrunje sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – MRP Dobrunje, list 2.2.2).

Vzdolž plinovodne cevi je predvidena kabelska kanalizacija za optični kabel, ki se položi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kabelske kanalizacije ali kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški. Kabelska kanalizacija omogoča vgradnjo optičnega kabla za prenos podatkov, ki je namenjen izključno nadzoru nad varnim obratovanjem plinovoda.

(1)Delovni pas ob plinovodu sega 6 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek) in 8 m na drugo stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopane rodovitne prsti in odlaganje izkopanega materiala), skupaj 14 m.

(2)Na območjih, kjer se plinovod približa objektom, prečka varovana območja in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša.

(3)Delovni pas za elektroenergetske in telekomunikacijske priključke sega 1,5 m levo in desno od osi posameznega priključka.

(4)Delovni pas za začasne in stalne dostopne poti sega 1 m od roba cestišča.

(5)Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.3).

(1)Dostopnost do trase plinovoda se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi ob trasi znotraj delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu za gradnjo in vzdrževanje plinovoda se uredijo začasne dostopne poti v širini 3 m, ki se jih po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih povrne v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Dovozi in priključki na javne ceste ne smejo ovirati prometa. Ceste in poti ter obstoječe mostove, ki so namenjeni za začasne dostope do trase plinovoda, se pred uporabo preverijo in po potrebi dodatno utrdijo in razširijo.

(2)Vse začasne dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.3).

(1)Pred gradnjo se vegetacija v delovnem pasu odstrani. Obvodna vegetacija, vegetacija na območju naravnih vrednot in živice, mejice in grmišča se odstranijo le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Ohranjajo se posamezna večja drevesa ob robu delovnega pasu in med gradnjo zaščitijo pred gradbenimi posegi.

(2)Med gradnjo se preprečita nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.

(3)Varnostni pas širine 5 m na obe strani od osi plinovoda se ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in zasaja območja živic, mejic in grmišč, se izvedejo čim prej po končanih gradbenih delih. Pri posegih v živice, mejice, obrežno vegetacijo in grmišča se po končani gradnji zagotovi njihova obnova. Po končani gradnji se vse travniške površine, ki so bile poškodovane med gradnjo, ponovno zatravijo. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Zatravitve se izvedejo z avtohtonimi vrstami.

(1)V območju državnega prostorskega načrta se odstranijo naslednji objekti:

-        lopa v km 0+089,

-        lopa v km 0+810,

-        ladijski zabojnik v km 0+872,

-        2 ladijska zabojnika v km 0+943,

-        ladijski zabojnik v km 0+982,

-        lopa v km 3+263,

-        lopa v km 3+277.

(2)Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.3).

(1)Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v območju omejene in začasne rabe ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in ne onemogočajo prevoznosti dostopnih poti, dopustni tudi naslednji posegi:

-        rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ob upoštevanju omejitev iz 30. člena te uredbe, v širini 5 m na obe strani plinovoda,

-        vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti,

-        postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda najmanj 5 m.

(2)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena gradnja nadzemnih stavb in objektov, ki potrebujejo podzemne ali nadzemne nosilne elemente, razen ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, v območju omejene rabe ni dopustna.

(3)Na območjih izključne rabe so ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:

-        rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4)Na območju izključne rabe za ureditev stalne dostopne poti do MRP Dobrunje je ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopusten tudi dostop do parc. št. 745/1, 745/4, 745/5, 745/6, 745/7, 745/8, 745/10, 745/12, 745/13, 745/14, 745/15 in 745/16, vse k.o. Dobrunje (1773).

(5)Kmetijska zemljišča v območju omejene in začasne rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 42. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustne kmetijske prostorsko-ureditvene operacije po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.

(6)Za vse posege v prostor v varovalnem pasu, ki sega 65 m na obe strani plinovoda, je treba pridobiti soglasje sistemskega operaterja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.

(7)Za vse posege na območju kulturne dediščine na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.

(1)Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-        projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;

-        če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda;

-        trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;

-        gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;

-        odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki ne opravljajo več svoje vloge.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.3.

(1)Križanje plinovoda z vzhodno ljubljansko avtocesto se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi, čim bolj pravokotno na cesto in v čim krajši razdalji, na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Pri križanju se upošteva širitev državne ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.

(2)Križanje telekomunikacijskega priključka z regionalno cesto se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo zaščitne cevi, pravokotno na cesto, na globini najmanj 1,5 m merjeno od temena cevi.

(3)Križanje občinskih cest, nekategoriziranih cest, peš in kolesarskih poti se izvede s prekopom in podvrtavanjem z vgradnjo zaščitene plinovodne cevi, v čim krajši razdalji, na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena cevi. Po položitvi cevi v primeru križanja ceste s prekopom se cestno telo uredi v enaki obliki in kakovosti, kot sta bili pred gradbenim posegom.

Vodoravna križanja plinovoda in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.

Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,6 m nad ali pod kanalizacijo. Če plinovod poteka pod cevjo kanalizacije, mora biti ta plinotesna, bližnja jaška kanalizacije pa morata imeti pokrov z odprtinami, in ne zaprtega.

(1)Vodoravna križanja plinovoda z nadzemnimi in podzemnimi visokonapetostnimi, srednjenapetostnimi in nizkonapetostnimi vodi se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se izvedejo najmanj 2 m od temelja. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.

(2)V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor zagotovi izdelavo poročila o elektromagnetnih vplivih, križanjih in vzporednem poteku daljnovoda, načrtovanega z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič (Uradni list RS, št. 50/10), s plinovodom, načrtovanim s to uredbo.

(1)Vodoravna križanja plinovoda in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijskega voda in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se telekomunikacijskega vod zaščiti s cevjo.

(2)Jašek telekomunikacijskega voda v km 0+036 se prestavi 1,5 m severno od plinovoda. S tem se opusti in na novo zgradi 22 m telekomunikacijskega voda.

(1)Križanja plinovodov se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom s svetlim navpičnim odmikom 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 barov 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 barov in več pa 3,5 m.

(2)Prevoz mehanizacije nad obstoječim plinovodom med gradnjo ni dopusten. Kadar je ta nujno potreben, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dopustno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

Vodoravna križanja plinovoda z vročevodom se izvedejo z medsebojnim odmikom najmanj 0,5 m. Na območju obstoječega vročevodnega omrežja se predvidi ustrezna zaščita v skladu s tehničnimi zahtevami za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.

Vodoravna križanja plinovoda z vodi javne razsvetljave se praviloma izvedejo pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med kablom javne razsvetljave in cevjo plinovoda pri križanju je najmanj 0,5 m. Pred položitvijo plinovoda se energetski vodi ustrezno zaščitijo. Če se križanje izvaja s podvrtavanjem, se zaščitna cev ne vgradi.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Prikaz območja načrta z načrtom parcel, listi 3.1–3.7), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.

(3)Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtanja. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, ostanejo, če je le mogoče, na prvotnem kraju.

(4)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(5)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(6)Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo obstoječe lokalne poti in ceste, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za deponije.

(7)Trasa plinovoda v km 2+409 prečka Pot spominov in tovarištva, ki je območje kulturnega spomenika Ljubljana – Pot POT. Gradnja plinovoda ne sme poškodovati ali spremeniti elementov območja kulturne dediščine.

(8)Po zaključku del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom, obnovijo se tudi vsi uničeni elementi kulturne krajine.

(9)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000) in zavarovanih območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi ne smejo spremeniti lastnosti ekosistema in naravnih procesov ali porušiti naravnega ravnovesja. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000, ekološko pomembna območja in naravne vrednote) se delovni pas zmanjša na najmanjši možni obseg.

(2)Med gradnjo in po njej se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:

-        na površine s prednostnimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega čim manj je mogoče. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo izven varstvenih območij narave in izven površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,

-        pri poseganju v območja linearnih krajinskih struktur (grmišča, mejice, posamezna večja drevesa) je delovni pas čim ožji, trasa se izogiba sestojem starejšega drevja v mejicah in osamelim starejšim drevesom,

-        morebitne dodatne začasne in stalne deponije izkopanega in gradbenega materiala se, kjer je to mogoče, načrtujejo izven vseh varstvenih območij narave, lokacija ne sme biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,

-        trasa naj se odmakne od roba ježe Ljubljanice na območju Pod ježo. Z delovnim pasom ni dopustno poseganje v obvodno lesno vegetacijo mrtvice oziroma zatoka Ljubljanice in obrečno vegetacijo,

-        ob izkopu se zgornja plast humusa deponira tako, da je mogoče po končani gradnji s tem slojem pokriti površine, prizadete med gradnjo,

-        dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij,

-        sečnja rastja za vzdrževanje plinovoda se izvaja v območju omejene rabe plinovoda (5 m na vsako stran od osi plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice,

-        sečnja rastja se izvaja med 1. avgustom in 1. marcem oziroma izven gnezditvenega obdobja ptic,

-        gradbiščni provizoriji ter območja za skladiščenje in odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov,

-        za dostop strojev in opreme se v čim večji meri uporabljajo obstoječe poti.

(3)Prečkanje reke Ljubljanice s prekopom na območjih varovanja narave se izvede v skladu z 28. členom te uredbe. Dodatno je treba upoštevati tudi:

-        gradnja se izvaja od 1. septembra do 30. oktobra,

-        regulacije vodotoka zaradi izgradnje plinovoda niso dopustne,

-        pri posegih v reko in njeno neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po končani gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtono lesnato in grmovno vegetacijo, značilno za območje, oziroma z vrstami, katerih koreninski sistem ne povzroča negativnih vplivov za plinovod. Pri tem se ohrani poseka plinovoda v najmanjši še dopustni širini za varnost plinovoda – 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. Na poseki se omogoči razrast avtohtonih vodnih in obvodnih makrofitov in visokih steblik,

-        dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst,

-        spremembe vodnega toka in režima niso dopustne,

-        pri izvedbi talnih pragov ne sme priti do sprememb v hitrosti vode,

-        dno vodotokov se ne sme tlakovati,

-        utrditve brežin vodotoka se izvedejo s skalami brez betoniranja vmesnih špranj,

-        na mestih prekopa se pred začetkom gradnje izvede intervencijski odlov rib, ki se jih prenese v primerne gorvodne dele vodotoka. Pri tem se reka Ljubljanica gorvodno in dolvodno od delovišča zajezi z mrežo.

(4)Pri prečkanju zavarovanega območja Pot spominov in tovarištva se površine, pod katerimi rastejo korenine, ne utrjujejo s težkimi stroji, ne nasipajo, čim manj odkopavajo, na površino se ne odlaga gradbeni material in ne parkirajo delovni stroji. Izkopni jarki morajo biti od debel dreves odmaknjeni 1 m več kot znaša navpična projekcija drevesne krošnje na tla. V primeru poseganja v območje koreninskega sistema se izvaja ročni ali drug manj uničevalen izkop (npr. z razpihavanjem). Pri polaganju travne ruše ali setvi trave na območju koreninskega sistema se ne posega v zemljino globlje od 5 cm. Morebitne poškodbe korenin mora oskrbeti strokovnjak arborist. Poškodovane korenine se zaščitijo pred izsušitvijo s prekrivanjem z juto, filcem ali žakljevino in se jih ohranja vlažne.

(5)Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:

-        zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,

-        košnja se izvaja vsaj dvakrat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.

(6)Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.

(7)Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(1)Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu. Plinovod se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.

(2)Plinovod se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.

(3)Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se upoštevajo pogoji iz kart poplavne in erozijske nevarnosti, določila tretjega odstavka 27. člena te uredbe in naslednji pogoji:

-        teme cevi pri prečkanju vodotoka Ljubljanica s prekopom je najmanj 2 m pod dnom vodotoka. Na tej globini poteka plinovodna cev še od 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;

-        brežine in dno prečkanja vodotoka se za zaščito plinovoda proti vodni eroziji zavarujejo s kamnito oblogo v obsegu najmanj 5 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporabljajo naravni materiali (kamen, les, vegetativna zaščita). Gorvodno in dolvodno od zaščite plinovoda se izvede talni prag, katerega globina je najmanj 2 m pod temenom zaščitne konstrukcije plinovoda;

-        obvodna vegetacija se ohranja v čim večji meri, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;

-        postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine, v struge vodotokov in na poplavna območja ni dovoljeno;

-        dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo poplav,

-        morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da ne prihaja do erozije in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;

-        o predvidenih delih na vodotokih se najmanj sedem dni pred začetkom obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš.

(4)Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:

-        plinovod se obteži z betonskimi jahači za preprečitev vzgona plinovodne cevi,

-        nasipi izkopanega materiala, ki se med gradnjo na območju delovnega pasu odlagajo na poplavnih območjih, se prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode v primeru nenadnih poplav,

-        dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo poplav,

-        po izgradnji plinovoda se takoj uredijo in ponovno zatravijo poškodovane površine, da se v čim krajšem času zagotovi dobro razraščanje travne ruše.

(5)Vsa prečkanja novega plinovoda z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.3).

(1)Pri posegih na vodovarstvenih območjih je treba izvajati gradnjo z upoštevanjem predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja, in zaščitnih ukrepov. Upoštevajo se vsi ukrepi iz elaborata: Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče, ki ga je marca 2014 pod številko projekta 2916-012/2014-01 izdelalo podjetje Geologija d. o. o. Idrija.

(2)Plinovod prečka vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(1)Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom mora biti delovni pas čim ožji.

(2)Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja čim manj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

(3)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti v širini 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(4)Po končani gradnji se območje delovnega pasu na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vzpostavi v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom.

(5)Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo plinovoda in po njej.

(6)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 31. člena te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

(7)Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij in kmetijskih zemljišč vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kot so bila pred gradbenim posegom, sanirajo se poškodbe začasnih gradbenih površinah, morebitna propadla drevnina se nadomesti. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo.

(1)Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti mora prizadeti čim manjšo površino tal.

(2)Plasti tal se pri zasipanju vračajo v nasprotnem vrstnem redu, kot so bile odkopane.

(3)Za čas gradnje se v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Opredelijo se deponije presežkov materialov in začasne deponije rodovitne prsti in njene uporabe. Rodovitna prst se začasno odstrani na območju delovnega pasu in se odlaga na njegov rob, ločeno od drugega izkopanega materiala in po plasteh. Prepreči se onesnaženje humusa, ki se odstranjuje in premešča v okviru odkrivanja krovnih plasti tal. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m, po njih se ne sme voziti. Rodovitna prst se po gradnji vrne nazaj v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z zasutjem ustrezne rodovitne prsti.

(4)Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.

(5)Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišča uredijo in povrnejo v prvotno stanje.

Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se prevozne in gradbene površine vlažijo. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.

(1)Hrupna dela se opravljajo v dnevnem času med delovnim tednom med 6. in 18. uro.

(2)V bližini stanovanjskih objektov se med gradnjo postavijo začasne protihrupne ograje. Vrsto in način postavitve protihrupne ograje določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del. Transportne poti se izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori, če je to mogoče.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:

-        gradnja posameznih delov plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami,

-        gradnja OČP-R51B na MRP TE-TOL,

-        gradnja MRP Dobrunje,

-        izravnava obratovalnega tlaka zemeljskega plina na obstoječem plinovodu L10000 med MRP Dobrunje in MRP Vevče,

-        dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati spremljanja in nadzorovanja (monitoringa).

(2)Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno in morajo biti zaključene funkcionalne celote.

(1)Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        del v vodotokih,

-        ohranjanja narave,

-        hrupa in

-        ohranjanja kulturne dediščine.

(2)Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        hrupa,

-        Poti spominov in tovarištva glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,

-        sanacijskih zasaditev skupaj s spremljanjem stanja zaraščanja z invazivnimi rastlinskimi vrstami in

-        za ribe in kačjega potočnika.

(3)Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,

-        dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve,

-        sanacije poškodb,

-        spremembe rabe prostora ali objektov in

-        drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(4)Vsebina in obseg monitoringa se izvede v skladu z okoljskim poročilom.

(1)Gradbišče in začasna odlagališča presežkov materiala, ki se ne uporabijo za neposredno zasipanje plinovoda v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih izven območij kulturne dediščine. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Pri gradnji nastali presežek materiala, ki ga ni mogoče uporabiti za zasipanje plinovoda, se razgrne na območju delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostanek pa odloži v skladu s predpisi na urejena odlagališča.

(3)Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventni izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(4)Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.

(5)Po končanih delih se vse površine uredijo in vrnejo v prvotno stanje in kakovost.

(1)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 35. in prejšnjem členu, so obveznosti investitorja tudi:

-        pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

-        pravočasno seznanjanje in obveščanje prebivalstva o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa ter oskrbe s komunalno infrastrukturo,

-        seznanjanje prebivalstva ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,

-        ustrezna zaščita objektov in naprav med gradnjo, po zaključku gradnje pa odprava morebitnih poškodb na njih,

-        zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,

-        zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        območje državnega prostorskega načrta, razen območij parcel nadzemnih objektov na plinovodu in dostopov do njih, po končani gradnji vrniti v enako stanje in kakovost, kot je bilo pred gradbenim posegom,

-        narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se jih med gradnjo uporablja za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in ceste vzpostaviti v prvotno stanje,

-        pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

(2)Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in zagotovi primopredajo gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor plinovoda ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa jih v upravljanje in vzdrževanje morajo prevzeti.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.

(2)Dopustna so odstopanja pri trasi plinovoda in širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so navedeni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in prostorsko mogoče. Vsa navedena dopustna odstopanja morajo upoštevati pogoje iz prejšnjega odstavka.

(3)Pri izvedbi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je 15 %, pri višini objektov pa 10 %. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti prestavijo vzdolž trase plinovoda.

(4)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prvega do tretjega odstavka tega člena ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njihovih posameznih etap, določenih v 34. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji iz te uredbe.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati sistemski operater v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11, 72/13 in 92/14),

-        Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11, 22/11–popr., 43/11 – ZKZ – C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 in 92/14),

-        Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine–Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09, 50/10 in 78/10),

-        Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto med Pesarsko cesto v Štepanjskem naselju in Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah – MT6/2 in MT9/1 ter za podaljšek Chengdujske ceste med Litijsko cesto in Trpinčevo ulico – MT6/3 (Uradni list RS, št. 79/99 in 78/10).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-53/2015 Ljubljana, dne 18. novembra 2015 EVA 2015-2550-0165 Vlada Republike Slovenije Boris Koprivnikar l.r. Podpredsednik Priloga 1: Grafični del državnega prostorskega načrta