Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o infrastrukturi za prostorske informacije (ZIPI-A)

V Zakonu o infrastrukturi za prostorske informacije (Uradni list RS, št. 8/10) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 108, z dne 25. 4. 2007, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014, str. 165), (v nadaljnjem besedilu: direktiva INSPIRE).«.

V prvem odstavku 4. člena se tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »– so hranjene s strani ali v imenu: a) osebe javnega prava, če jih je pripravila ali prejela oseba javnega prava, oziroma jih ta oseba upravlja ali posodablja in spadajo v področje njenih nalog javnega značaja, b) tretje osebe, ki ji je bila omogočena vzpostavitev povezave v državno komunikacijsko omrežje iz 14. člena tega zakona,«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za zbirke prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, za katere so bili ustvarjeni metapodatki v skladu s tem zakonom, upravljavci zagotovijo naslednje storitve, dostopne na svetovnem spletu ali drugem ustreznem telekomunikacijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: omrežne storitve): – storitve iskanja, ki omogočajo iskanje zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki na podlagi vsebine metapodatkov ter prikazovanje vsebine metapodatkov, – storitve pregledovanja, ki omogočajo minimalno prikazovanje, krmarjenje, povečanje oziroma pomanjšanje, panoramski pregled ali prosojno prekrivanje zbirk prostorskih podatkov ter prikazovanje vsebin metapodatkov v skladu z 8. členom tega zakona, – storitve prenosa, ki omogočajo prenos izvodov zbirk ali delov zbirk prostorskih podatkov in neposredni dostop, kadar je izvedljivo, – storitve preoblikovanja, ki omogočajo spreminjanje zbirk prostorskih podatkov zaradi zagotavljanja medopravilnosti, – storitve, ki omogočajo priklic drugih storitev v zvezi s prostorskimi podatki.«.

V prvem odstavku 14. člena se besedilo »javnim organom« nadomesti z besedilom »osebam javnega prava«. V drugem odstavku se v prvem stavku črta beseda »lahko«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravljavci lahko omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in omrežnih storitev iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona za podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja iz razloga, ker gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

(2)Upravljavci lahko omejijo javni dostop do zbirk prostorskih podatkov in omrežnih storitev iz druge, tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona za naslednje podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: – podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen; – podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; – osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov; – podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi; – podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi; – podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(3)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena prosilec lahko zahteva dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitve iz prve alineje prvega odstavka 13. člena tega zakona s sklicevanjem na prevladujoči javni interes za razkritje. Če upravljavec zahtevi ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Če upravljavec zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, zoper katero ima prosilec pravico do pritožbe. O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, zoper odločbo pooblaščenca pa je mogoče začeti upravni spor.

(4)Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravljavci morajo osebam javnega prava zagotoviti dostop do zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki ter izmenjavo in uporabo teh zbirk in storitev (v nadaljnjem besedilu: souporaba podatkov in storitev) za opravljanje nalog, ki sodijo v delovno področje osebe javnega prava, oziroma nalog, za katere je bila oseba javnega prava ustanovljena (v nadaljnjem besedilu: naloge javnega značaja), ki lahko vplivajo na okolje. Souporaba podatkov in storitev je za osebe javnega prava za opravljanje nalog javnega značaja brezplačna. Zagotavljanje souporabe podatkov in storitev za opravljanje nalog javnega značaja je med osebami javnega prava brez omejitev.

(2)Upravljavci lahko omejijo souporabo podatkov in storitev za naslednje podatke, glede katerih je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, mogoče zavrniti zahtevo za dostop do informacij javnega značaja: – podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen ali – podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

(3)Podatki iz zbirk prostorskih podatkov in storitve v zvezi s prostorskimi podatki, ki jih osebe javnega prava posredujejo institucijam in organom Evropske skupnosti za izpolnitev obveznosti poročanja na podlagi predpisov Evropske skupnosti, povezanih z okoljem, se ne zaračunavajo.

(4)Upravljavci lahko javnim organom drugih držav iz 9. točke 3. člena direktive INSPIRE (v nadaljnjem besedilu: javni organi drugih držav) ter institucijam in organom Evropske skupnosti souporabo podatkov in storitev zaračunajo. Pri zaračunavanju souporabe podatkov in storitev morajo biti pristojbine ohranjene na minimumu, potrebnem za zagotovitev ustrezne kakovosti in zagotavljanja zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki skupaj z razumno donosnostjo naložbe. Pristojbine morajo ustrezati splošnemu cilju olajševanja skupne uporabe zbirk prostorskih podatkov in storitev v zvezi s prostorskimi podatki med javnimi organi. Pristojbino za souporabo podatkov in storitev določijo upravljavci v stroškovniku.

(5)Vlada predpiše podrobnejša merila in pogoje za določanje pristojbine iz prejšnjega odstavka.

(6)Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena upravljavci omogočijo javnim organom drugih držav ter institucijam in organom Evropske skupnosti souporabo podatkov in storitev za namene opravljanja nalog javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje, na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev. Pogoje za sklepanje dogovorov in besedila dogovorov morajo upravljavci objaviti na geoportalu za prostorske informacije.

(7)Organizacijam, ustanovljenim z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenice so Evropska skupnost in države članice, se za izvajanje nalog, ki lahko vplivajo na okolje, omogoči souporaba podatkov in storitev na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev, ob upoštevanju načela vzajemnosti in enakosti.

(8)Upravljavci omogočijo tretjim osebam souporabo podatkov in storitev za namene opravljanja nalog javnega značaja, ki lahko vplivajo na okolje, na podlagi dogovora o souporabi podatkov in storitev.

(9)Če upravljavec zaračunava souporabo podatkov in storitev, mora objaviti stroškovnik iz četrtega odstavka tega člena v svojem katalogu informacij javnega značaja in na geoportalu za prostorske informacije ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu, in zagotoviti pogoje iz šestega odstavka prejšnjega člena.«.

V prvem odstavku 19. člena se za besedo »ter« doda besedilo »Evropski komisiji in«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 800-01/15-6/10 Ljubljana, dne 27. oktobra 2015 EPA 690-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik