Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS-A)

V Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11) se v 3. členu tretja alinea 20. točke spremeni tako, da se glasi: »– dela, ki nastanejo v koprodukciji v okviru sporazumov, ki jih je Evropska unija na avdiovizualnem področju sklenila s tretjimi državami, v katerih avdiovizualna dela držav članic Evropske unije niso predmet diskriminatornih ukrepov, in ki izpolnjujejo pogoje iz vsakega od teh sporazumov.«. Četrta alinea 22. točke se spremeni tako, da se glasi: »– skupni obseg avdiovizualnih del (v minutah), ki jih je v preteklem koledarskem letu izdelala po naročilu posameznega izdajatelja televizijskega programa, ne presega 50 odstotkov skupnega obsega njenih avdiovizualnih del (v minutah), izdelanih v preteklem koledarskem letu.«.

V 4., 5., 33. in 39. členu se beseda »jurisdikcija« oziroma »jurisdikcijo« nadomesti z besedo »pristojnost« v ustreznih sklonih.

Šesti odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Če se za ponudnika ne morejo uporabiti določbe prejšnjih odstavkov in če ponudnik ne sodi pod pristojnost druge države članice Evropske unije, se šteje, da je pod pristojnostjo Republike Slovenije ponudnik, ki: – uporablja satelitsko zemeljsko postajo, ki je na ozemlju Republike Slovenije; – ne uporablja satelitske zemeljske postaje iz prejšnje alinee, vendar uporablja satelitske zmogljivosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji.«.

V prvem odstavku 5. člena se besedilo »Agencija za pošto in elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: Agencija drugi državi članici Evropske unije ali Evropski komisiji na njuno zahtevo predloži informacije oziroma podatke, potrebne za izvedbo postopkov po 4., 5. ali 12. členu tega zakona.«.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z namenom natančne seznanitve gledalcev oziroma uporabnikov avdiovizualnih medijskih storitev, kdo je odgovoren za vsebino avdiovizualnih medijskih storitev, mora ponudnik omogočiti enostaven, neposreden in stalen dostop do naslednjih podatkov (v nadaljnjem besedilu: impresum): – firma in sedež ponudnika, – elektronski naslov ali naslov spletne strani ponudnika, ki uporabniku omogoča hitro navezovanje stika s ponudnikom, – osebno ime odgovornega urednika oziroma odgovornih urednikov in osebna imena urednikov posameznih programskih sklopov, kadar je to v skladu z notranjo organizacijo uredništva, – naziv, sedež, elektronski naslov in naslov spletne strani organa, pristojnega za nadzor nad določbami tega zakona.«. V petem odstavku se v prvi, drugi, peti in šesti alinei besedilo »ime in priimek« nadomesti z besedama »osebno ime«, v tretji alinei pa se beseda »izvor« nadomesti z besedama »država izvora.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi: Republika Slovenija zagotavlja svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic Evropske unije in ne omejuje njihovega prenašanja na svojem ozemlju, razen v primerih, določenih v 3. in 4. členu Direktive 2010/13/EU.«.

V četrtem odstavku 14. člena se besedilo »po 21. uri« nadomesti z besedilom »po 20. uri«. V devetem odstavku se za besedo »zaščite« doda vejica in besedilo »načine njihovega razvrščanja in označevanja«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov, so lahko prek avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo dostopne le tako, da so omejene s tehnično zaščito, ki zagotavlja, da jih otroci in mladoletniki praviloma ne bodo mogli slišati ali videti.

(2)Tehnična zaščita iz prejšnjega odstavka pomeni omejitev dostopa do programske vsebine za izključno polnoletne osebe prek dodeljenega PIN kodnega sistema ali druge enakovredne zaščite. Dostop mora biti privzeto zaklenjen, uporabnik pa mora biti seznanjen z namenom tehnične zaščite in z natančnimi navodili za njeno uporabo ter imeti možnost nastavitve dostopa do programske vsebine.

(3)Programske vsebine v avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo, ki utegnejo škodovati telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov, morajo biti opremljene z ustreznim akustičnim in vizualnim opozorilom ter ustreznim vizualnim simbolom iz sedmega odstavka prejšnjega člena, da niso primerne za otroke in mladoletnike različnih starostnih skupin, kot določa osmi odstavek prejšnjega člena.

(4)Za zagotovitev tehnične zaščite iz prvega in drugega odstavka tega člena ter objavo ustreznih vizualnih simbolov iz prejšnjega odstavka je odgovoren ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo.

(5)Operater elektronskih komunikacij ali ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo morata pri ponujanju avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, ki so plačljive, zagotoviti takšno razčlenitev računa, da so za posamezno obračunsko obdobje razvidna naročila in plačila posamezne storitve, vključno z zneskom, datumom in časom nakupa, ogleda ali poslušanja.

(6)Razčlenitev računa v skladu s prejšnjim odstavkom se naročnikom pošlje brezplačno in ob izstavitvi vsakega računa, razen če naročnik obvesti operaterja elektronskih komunikacij oziroma ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo, da razčlenitve računa ne želi prejemati.«.

Sedmi odstavek 16. člena se črta. Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V petem odstavku 17. člena se besedilo »televizijske programe, ki so namenjeni avtohtoni italijanski ali madžarski narodni skupnosti« nadomesti z besedilom »televizijska programa Radiotelevizije Slovenija, ki sta namenjena avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti«.

Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Izdajatelj televizijskega programa mora vsako leto do konca meseca februarja ministrstvu, pristojnemu za medije, in agenciji poslati razčlenjene podatke o doseženem deležu evropskih avdiovizualnih del v letnem oddajnem času za preteklo leto. Znotraj tega deleža morajo biti posebej prikazani podatki o obsegu letnega oddajnega časa, na podlagi katerega se izračuna delež slovenskih avdiovizualnih del, in podatki o obsegu letnega oddajnega časa, na podlagi katerega se izračuna delež evropskih avdiovizualnih del, podatki o deležu slovenskih avdiovizualnih del in avdiovizualnih del neodvisnih producentov ter podatki o deležu novih avdiovizualnih del iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.«. V tretjem odstavku se besedilo »v postopku inšpekcijskega nadzora« črta.

V prvem odstavku 22. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ni s tem zakonom določeno drugače.«. V drugem odstavku se besedi »zdravstvene dejavnosti« nadomestita z besedama »zdravstveno dejavnost«, za besedo »prepovedana« pa se vejica nadomesti s piko, besedilo »če ni s posebnim zakonom določeno drugače« pa črta.

Prvi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Sponzoriranje poročil in informativnih programskih vsebin je prepovedano.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Televizijska prodaja zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila, in televizijska prodaja zdravstvenih storitev sta prepovedani.

(2)Televizijska prodaja tobaka in tobačnih izdelkov ter alkoholnih pijač je prepovedana.«.

Četrti odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v svojih programih v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih (tj. proizvodi, ki so posebej namenjeni temu, da poslušalcem oziroma gledalcem omogočijo vse koristi od takšnih programskih vsebin ali interakcijo z njimi), z napovedmi sponzorstva in s promocijskim umeščanjem izdelkov.«.

Tretji odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Za kratko poročanje po tem členu se šteje enkratno predvajanje največ 90 sekund dolgega izseka iz signala izdajatelja televizijskega programa, ki ekskluzivno prenaša dogodek. Izsek se lahko uporabi samo v splošnoinformativnih oddajah in najpozneje naslednji dan po končanju dogodka. Izsek se lahko ponudi prek avdiovizualne medijske storitve le v primeru, če isti ponudnik ponudi isto programsko vsebino s časovnim zamikom.«.

Drugi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za neplačljivi televizijski program se šteje program, za spremljanje katerega ni potrebno dodatno plačilo, pri čemer plačilo prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija in plačilo storitev vzdrževanja izvajalcem storitev distribucije televizijskih vsebin končnim uporabnikom ne štejejo za dodatno plačilo. Za prenos se štejeta neposreden prenos dogodka ali kasnejši prenos, v celoti ali delno, kadar je to potrebno iz objektivnih razlogov ali je v interesu javnosti.«. Četrti in peti odstavek se črtata.

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

(1)Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme seznam pomembnejših dogodkov za televizijski prenos iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: seznam) in v zvezi s tem izvaja druge ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Na seznam se lahko uvrsti dogodek, ki izpolnjuje najmanj dve od naslednjih meril: – dogodek je predmet najširšega interesa javnosti in pritegne zanimanje tudi pri osebah, ki običajno ne spremljajo tovrstnih dogodkov; – dogodek ima poseben kulturni pomen in vlogo pri utrjevanju nacionalne kulturne identitete; – dogodek vključuje sodelovanje nacionalne reprezentance v določeni športni panogi na pomembnem mednarodnem turnirju oziroma tekmovanju; – dogodek se je običajno predvajal na neplačljivem televizijskem programu in imel veliko gledanost.

(3)Svet za radiodifuzijo pri oblikovanju osnutka seznama povabi k sodelovanju naslednje zainteresirane strani: – izdajatelje televizijskih programov, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega člena za prenos pomembnejših dogodkov, – predstavnika Republike Slovenije v stalnem odboru Evropske konvencije o čezmejni televiziji, – Olimpijski komite Slovenije, – Nacionalni svet za kulturo, – ministrstvo, pristojno za šport, – ministrstvo, pristojno za kulturo, – agencijo, – Medijsko zbornico.

(4)Svet za radiodifuzijo pripravi osnutek seznama, ki ga pošlje v pregled zainteresiranim stranem iz prejšnjega odstavka. Te se lahko v roku 30 dni po prejemu gradiva pisno opredelijo do osnutka seznama in predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.

(5)Svet za radiodifuzijo v roku 30 dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka skliče posvetovanje z zainteresiranimi stranmi iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi izida posvetovanja pripravi predlog seznama, ki ga pošlje v sprejem vladi.

(6)Svet za radiodifuzijo na vsake tri leta pregleda seznam in pripravi predlog njegovih sprememb oziroma dopolnitev.«.

Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi:

(1)Tematski televizijski program je televizijski program, ki je namenjen specifičnemu segmentu gledalcev in prek katerega se razširjajo izključno tematsko oziroma žanrsko istovrstne programske vsebine.

(2)Agencija določi vrsto tematskega televizijskega programa v dovoljenju za izvajanje televizijske dejavnosti na podlagi vloge izdajatelja in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja medije, o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti.

(3)Za tematske televizijske programe ne veljajo obveznosti o doseganju programskih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja medije.

(4)Agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v splošnem aktu določi vrste tematskih televizijskih programov, njihove značilnosti oziroma programske vsebine, ki jih ti programi lahko razširjajo, in programske zahteve, ki jih mora izdajatelj določiti v vlogi, ter pogoje, pod katerimi jih lahko spreminja.«.

Prvi, drugi in tretji odstavek 36. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Ponudnik avdiovizualne medijske storitve na zahtevo mora svojo storitev, njeno spremembo ali prenehanje priglasiti agenciji.

(2)V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki, ki jih agencija potrebuje za obdelovanje uradne evidence ponudnikov storitev in za njihov nadzor po tem zakonu, in sicer: – ime storitve in njena identifikacija, – osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe, – firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe, – vrsta storitve in njen kratek opis, – datum začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja storitve.

(3)Spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka mora ponudnik agenciji sporočiti v 30 dneh od nastanka spremembe.«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Agencija upravlja naslednji uradni evidenci: – evidenco imetnikov dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti; – evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.

(2)Uradni evidenci iz prejšnjega odstavka agencija upravlja kot med seboj povezano informatizirano bazo.

(3)V uradni evidenci imetnikov dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti agencija obdeluje naslednje podatke: – ime televizijskega programa in njegova identifikacija, – osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe, – firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe, – datum začetka veljavnosti dovoljenja, – številka odločbe o dovoljenju, – poravnavanje obveznosti imetnika odločbe o dovoljenju, ki izvirajo iz tega zakona, – kaznovanje imetnika odločbe o dovoljenju zaradi kršitev določb tega zakona.

(4)V uradni evidenci ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo agencija obdeluje naslednje podatke: – ime storitve in njena identifikacija, – osebno ime, naslov in davčna številka za fizične osebe, – firma, sedež, davčna številka, matična številka in zakoniti zastopnik za pravne osebe, – obvestilo o začetku zagotavljanja storitve, – datum začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja storitve, – poravnavanje obveznosti ponudnikov, ki izvirajo iz tega zakona, – kaznovanje zaradi kršitev določb tega zakona.

(5)Agencija obdeluje osebne podatke iz tega člena z namenom izvajanja nadzora nad določbami tega zakona.

(6)Agencija podatke iz tega člena pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov in z neposredno računalniško oziroma elektronsko povezavo.

(7)Agencija obdeluje podatke iz tega člena, dokler izdajatelj izvaja televizijsko dejavnost oziroma dokler ponudnik zagotavlja svojo storitev, nato pa jih hrani trajno.«.

V šestem odstavku 40. člena se za besedo »dneh« doda besedilo »od nastanka okvare«.

Šesti odstavek 41. člena se črta.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: 1. prek avdiovizualne medijske storitve prizadene telesni, duševni ali moralni razvoj otrok in mladoletnikov (drugi odstavek 10. člena); 2. prek avdiovizualne medijske storitve otroka ali mladoletnika izpostavlja samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje, družino ali dom, ali nezakonitim napadom zoper njegovo čast in ugled (tretji odstavek 10. člena); 3. prek televizijskega programa predvaja programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov, zlasti takšne vsebine, ki vsebujejo pornografijo ali neupravičeno prikazujejo nasilje (prvi odstavek 14. člena); 4. prek televizijskega programa predvaja vsebine, ki bi utegnile škodovati telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov tako, da predvajanje teh vsebin s primerno izbranim časom predvajanja oziroma s tehničnimi sredstvi ni omejeno tako, da otroci in mladoletniki v normalnih razmerah do takšnih vsebin nimajo dostopa (drugi odstavek 14. člena); 5. prek televizijskega programa predvaja programske vsebine iz drugega odstavka 14. člena tega zakona v nasprotju s časovnimi omejitvami iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona; 6. pred začetkom predvajanja programskih vsebin iz drugega odstavka 14. člena tega zakona, katerih predvajanje prek televizijskega programa ni omejeno s tehnično zaščito, ne objavi ustreznega akustičnega in vizualnega opozorila oziroma če med njihovim predvajanjem niso ves čas označene z ustreznim vizualnim simbolom (sedmi odstavek 14. člena); 7. v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 15. člena tega zakona prek svoje avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ponuja programske vsebine, ki bi lahko resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov; 8. programskih vsebin v svoji avdiovizualni medijski storitvi na zahtevo, ki utegnejo škodovati telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju otrok in mladoletnikov, ne označi v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona; 9. delež evropskih avdiovizualnih del ne obsega najmanj 50 odstotkov letnega oddajnega časa njegovega televizijskega programa (prvi odstavek 16. člena); 10. delež evropskih avdiovizualnih del ne obsega najmanj deset odstotkov programskih vsebin v katalogu njegove avdiovizualne medijske storitve na zahtevo (drugi odstavek 16. člena); 11. v primeru, da ne izpolnjuje deleža iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, za produkcijo ali pridobitev pravic do evropskih avdiovizualnih del, ki jih ponuja prek svoje avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, v posameznem koledarskem letu ne nameni finančnega prispevka v višini najmanj enega odstotka vseh prihodkov iz naslova svoje avdiovizualne medijske storitve v tem istem koledarskem letu (tretji odstavek 16. člena); 12. ne dosega najmanj desetodstotnega deleža evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov v letnem oddajnem času njegovega televizijskega programa (prvi odstavek 17. člena); 13. vsaj polovica evropskih avdiovizualnih del neodvisnih producentov iz prvega odstavka 17. člena tega zakona v njegovem televizijskem programu ni izdelana v zadnjih petih letih (drugi odstavek 17. člena); 14. z razširjanjem avdiovizualnih komercialnih sporočil škodljivo vpliva na spoštovanje človekovega dostojanstva ali pa ta vsebujejo ali spodbujajo kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, državljanstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali spodbujajo vedenje ali dejanja, ki škodujejo zdravju ali varnosti ljudi, zaščiti okolja ali kulturne dediščine (20. člen); 15. z razširjanjem avdiovizualnih komercialnih sporočil povzroči telesno, moralno ali duševno škodo mladoletnikom, zlasti tako, da s tem spodbuja mladoletnike, da bi zaradi svoje neizkušenosti ali lahkovernosti kupovali ali najemali proizvode ali storitve; ali da s tem spodbuja mladoletnike, da bi prepričevali svoje starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve; ali da s tem izkorišča zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe; ali da s tem nepremišljeno prikazuje mladoletnike v nevarnih situacijah (21. člen); 16. skupni obseg televizijskega oglaševanja in televizijske prodaje v televizijskem programu pravne osebe presega največji skupni obseg, ki je določen v prvem in drugem odstavku 32. člena.

(2)Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo 300 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 43. členom se doda nov 43.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: 1. razširja avdiovizualna komercialna sporočila, ki niso povsem jasno prepoznavna kot taka (prvi odstavek 19. člena); 2. objavlja prikrita avdiovizualna komercialna sporočila (drugi odstavek 19. člena); 3. pri objavljanju avdiovizualnih komercialnih sporočil uporablja tehnične postopke, ki uporabnikom ne omogočajo zavestnega zaznavanja takšnih sporočil (tretji odstavek 19. člena); 4. razširja avdiovizualna komercialna sporočila za zdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve ali za izvajalce zdravstvene dejavnosti (drugi odstavek 22. člena); 5. v primeru sponzoriranja avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin na njihovo vsebino in v primeru televizijskih programov na njihov spored vpliva tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika (prvi odstavek 24. člena); 6. prek avdiovizualnih medijskih storitev, ki so sponzorirane, neposredno spodbuja nakup ali najem blaga ali storitev, zlasti s posebnim navajanjem tega blaga ali storitev z namenom promocije (drugi odstavek 24. člena); 7. v sponzoriranih programskih vsebinah v nasprotju s tem zakonom promocijsko umešča izdelke, storitve ali blagovne znamke sponzorja programske vsebine (tretji odstavek 24. člena); 8. gledalca ne seznani jasno o obstoju sponzorstva ali sponzorirane programske vsebine ne označi kot takšne – z navedbo sponzorjevega imena, logotipa ali katerega koli drugega njegovega simbola ali razpoznavnega znaka (četrti odstavek 24. člena); 9. v sponzorirani vsebini ne navede sponzorjevega imena, logotipa ali katerega koli drugega njegovega simbola ali razpoznavnega znaka, in sicer na začetku, po morebitnih prekinitvah in na koncu sponzorirane programske vsebine (peti odstavek 24. člena); 10. razširja oziroma ponuja sponzorirana poročila ali informativne programske vsebine (prvi odstavek 25. člena); 11. v primeru sponzoriranja avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin s strani fizičnih ali pravnih oseb, katerih dejavnost je proizvodnja ali promet z zdravili ali izvajanje zdravstvenih storitev, promovira zdravila, ki se predpisujejo in izdajajo le na recept, oziroma če promovira zdravstvene storitve (drugi odstavek 25. člena); 12. v nasprotju s 26. členom tega zakona razširja oziroma ponuja programske vsebine, ki vsebujejo promocijsko umeščanje izdelkov; 13. predvaja televizijsko oglaševanje ali televizijsko prodajo v nasprotju s 27. ali 28. členom tega zakona; 14. prekine televizijsko programsko enoto s televizijskim oglaševanjem ali televizijsko prodajo v nasprotju z 29. členom tega zakona; 15. predvaja televizijsko prodajo zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila, ali predvaja televizijsko prodajo zdravstvenih storitev (prvi odstavek 30. člena); 16. predvaja televizijsko prodajo tobaka in tobačnih izdelkov ali alkoholnih pijač (drugi odstavek 30. člena); 17. pri predvajanju televizijske prodaje ne spoštuje meril iz 21. člena tega zakona ali s predvajanjem televizijske prodaje ponuja mladoletnikom možnost sklepanja pogodb za nakup ali najem blaga ali storitev (prvi odstavek 31. člena); 18. v času med 18. in 23. uro v posameznem televizijskem programu predvaja TV prodajna okna (tretji odstavek 32. člena). 19. izdajatelju televizijskega programa ne omogoči pravice do kratkega poročanja v skladu z določbami 33. člena tega zakona; 20. na podlagi pridobljenih izključnih pravic prenaša dogodek iz 34. člena tega zakona na način, zaradi katerega je pomembnemu delu gledalcev na tem območju onemogočeno spremljanje tega dogodka na neplačljivem televizijskem programu (prvi odstavek 34. člena); 21. prek svojega televizijskega programa, ki ga lahko spremlja manj kot 75 odstotkov prebivalcev Republike Slovenije ali pa je za sprejemanje tega programa potrebno dodatno plačilo (plačljiva TV), prenaša dogodek iz prvega odstavka 34. člena tega zakona na podlagi izključno pridobljenih pravic (tretji odstavek 34. člena); 22. ne hrani posnetkov oziroma podatkov iz prvega do petega odstavka 40. člena tega zakona v skladu z navedenimi določbami.

(2)Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo 250 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: 1. v svoji avdiovizualni medijski storitvi ne omogoči enostavnega, neposrednega in stalnega dostopa do podatkov (impresum) v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona; 2. v primerih, ko njena avdiovizualna medijska storitev vsebuje kazalo ali razvid po katalogu programskih vsebin, ta ne vsebuje navedbe, kje se nahaja impresum (drugi odstavek 7. člena); 3. identifikacija njegove avdiovizualne medijske storitve ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona; 4. ne zagotovi stalne objave identifikacije na vidnem mestu v svojem televizijskem programu oziroma avdiovizualni medijski storitvi na zahtevo (četrti odstavek 7. člena); 5. v svojem televizijskem programu na ustreznih mestih vsake programske vsebine ne objavi podatkov iz petega odstavka 7. člena tega zakona; 6. v primeru objave sporeda svojega televizijskega programa na spletni strani, teletekstu ali na drugih mestih v programu ne navede tudi podatkov iz šestega odstavka 7. člena tega zakona; 7. predvaja kinematografsko delo zunaj terminov, dogovorjenih z imetniki avtorskih pravic (drugi odstavek 8. člena); 8. ne pošlje letnega poročila o doseženih deležih v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona; 9. ne oblikuje pravil ravnanja v skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena tega zakona in jih javno ne objavi (prvi odstavek 23. člena); 10. kot pogodbeni partner naročnika oglaševalskih vsebin deluje tudi kot njegov zastopnik pri naročanju blaga in storitev (drugi odstavek 31. člena); 11. prek televizijskega programa, namenjenega izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in prek televizijskega programa, namenjenega izključno samooglaševanju, razširja običajne programske vsebine, kot so poročila in druge informativne vsebine, športni dogodki, filmi, dokumentarni filmi ali druge podobne programske vsebine (peti odstavek 31. člena).

(2)Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo 150 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če: 1. pri ponujanju svoje avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, ki je plačljiva, ne zagotovi takšne razčlenitve računa, da so za posamezno obračunsko obdobje razvidna naročila in plačila posamezne storitve, vključno z zneskom, datumom in časom nakupa, ogleda ali poslušanja (peti odstavek 15. člena); 2. razčlenitve računa iz petega odstavka 15. člena tega zakona ne pošlje naročnikom v skladu s šestim odstavkom 15. člena tega zakona; 3. kopije pravil ravnanja ne pošlje pristojnemu ministrstvu in agenciji v 15 dneh od njihovega sprejetja ali jih v enakem roku ne obvesti o vsaki njihovi spremembi (tretji odstavek 23. člena); 4. agenciji ne priglasi svoje storitve, njene spremembe ali prenehanja (prvi odstavek 36. člena); 5. v obvestilu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona ne navede podatkov iz drugega odstavka 36. člena tega zakona; 6. agenciji ne sporoči spremembe podatkov iz drugega odstavka 36. člena tega zakona v 30 dneh od nastanka spremembe (tretji odstavek 36. člena); 7. v primeru tehnične okvare, zaradi katere ni shranila določenega dela predvajane zvočne ali avdiovizualne vsebine, v treh dneh od nastanka okvare pisno ne obvesti agencije o okvari in obsegu neposnete predvajane ali ponujene programske vsebine (šesti odstavek 40. člena); 8. agenciji ne pošlje resničnih in popolnih podatkov iz prvega odstavka 41. člena tega zakona; 9. agenciji ne omogoči neomejenega dostopa do programskih vsebin in storitev v skladu z drugim odstavkom 41. člena tega zakona; 10. agenciji ne pošlje ali da na voljo podatkov ter programskih vsebin in storitev v obsegu in v roku, določenem v pisni zahtevi agencije (tretji odstavek 41. člena); 11. agenciji ne pošlje posnetkov programskih vsebin oziroma podatkov, za katere velja obveznost hrambe po 40. členu tega zakona (peti odstavek 41. člena).

(2)Z globo od 500 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo 150 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo 100 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi: Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 105/01 in 87/11 – ZAvMS).

(2)Vlada na predlog Sveta za radiodifuzijo sprejme seznam iz prvega odstavka 34.a člena zakona v roku šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(3)Agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sprejme splošni akt iz četrtega odstavka 35.a člena zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 010-02/15-18/16 Ljubljana, dne 27. oktobra 2015 EPA 722-VII Državni zbor