Odlok o razglasitvi Sinagoge v Mariboru za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Maribor – Sinagoga (EŠD 6253).

(2)Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mariborska prostorska dominanta in najstarejše ter edino ohranjeno srednjeveško judovsko svetišče v Sloveniji. Srednjeveška sinagoga je ena redkih v Evropi.

(3)Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arhitekturnimi, simbolnimi, zgodovinskimi, arheološkimi in urbanističnimi vrednotami.

(4)Sinagoga se razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, njena prepoznavnost ter javna kulturna raba.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-        sinagoga v Mariboru je najstarejše namensko postavljeno, delno rekonstruirano in ohranjeno svetišče judovske skupnosti na ozemlju Slovenije. Zgrajena je bila v srednjem veku, verjetno že v 13. stoletju in za tem dvakrat dozidana v 14. stoletju. Po izgonu Judov leta 1497 je bila prezidana v katoliško cerkev Vseh svetnikov. Po letu 1785 so jo uporabljali v različne namene, rekonstrukcija sinagoge pa je bila izpeljana med letoma 1992 in 1999;

-        stavba z visoko šotorasto streho je dominanta nekdanje mariborske judovske četrti in jugovzhodnega vogala srednjeveškega jedra mesta;

-        rekonstruirana sinagoga je pomembno kulturno središče in edini center za raziskavo in predstavljanje judovske kulture v Sloveniji.

(1)Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 2270 (del št. 1), k. o. 657 – Maribor-Grad in parcelo št. 1967/1, k. o. 657 – Maribor-Grad.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 27. septembra 2000, Uradni list RS, št. 91/00; datoteka z dne 2. februarja 2015; izvorno merilo 1:500) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovane sestavine spomenika so:

-        izjemna zgodovinska in simbolna vrednost celote,

-        javna kulturna namembnost,

-        avtentična lokacija na robu obzidanega srednjeveškega mesta,

-        vsi višinski in tlorisni gabariti stavbe,

-        vsa pročelja v celoti, z vsemi odprtinami, kamnitim portalom, rozeto in ostalimi v zidovih prezentiranimi ostalinami ter zunanji oporniki mestnega obzidja nad bregom reke Drave,

-        notranja tlorisna razporeditev z dvorano, nekdanjo molilnico,

-        lokalni kamen kot gradbeni material.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje kulturnih, simbolnih, zgodovinskih, arhitekturnih in arheoloških sestavin v celoti,

-        ohranjanje javne kulturne namembnosti,

-        ohranjanje lokacije, vključno z vedutami,

-        ohranjanje in varovanje gabaritov sinagoge,

-        ohranjanje pročelij objekta z vsemi klesanimi gotskimi odprtinami, vhodnim portalom in rozeto,

-        ohranjanje avtentičnih materialov,

-        ohranjanje stopnjevanih zunanjih opornikov na južni strani, nad levim bregom Drave,

-        ohranjanje notranjih tlorisov in dvorane, nekdanje molilnice, v celoti,

-        v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in širše kulturno izpovednih ostalin, je te treba prezentirati in situ,

-        prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika,

-        redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture.

Lastnik in upravljavec spomenika morata omogočiti javnosti brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat letno: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob dnevih kulturne dediščine. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.

Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 62000-6/2015 Ljubljana, dne 28. avgusta 2015 EVA 2014-3340-0025 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik