Uradni list RS, št. 56/15, 21/18 in 17/23
Sprejel Vlada Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za okolje in prostor · EVA 2015-2550-0087
Uradni vir na PISRS ↗(1)Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodna telesa vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in je na območju občin Črne na Koroškem, Dravograda, Mislinje, Ribnice na Pohorju, Vuzenice in Mestne občine Slovenj Gradec, ter vodovarstveni režim.
(2)Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.
(1)Vodovarstveno območje sestavljajo notranja območja z območji zajetij, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in zajetih izvirov, ki so navedeni na seznamu v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe. Na karti iz prejšnjega odstavka so območja črpalnih vrtin prikazana z znakom, ki je krog modre barve, in območja zajetih izvirov prikazana z znakom, ki je pravokotnik modre barve.
(3)Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.
(4)Notranja območja iz prejšnjega odstavka in območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:
- območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,
- najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
- ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
- širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.
(1)Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcela), ki so na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2)Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem katastru nepremičnin iz julija 2022, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3)Vodovarstveno območje, notranje območje in območje zajetja ter njihove geografske meje so določeni na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu in na prikazani karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Podatki o vodovarstvenem območju, notranjem območju in območju zajetja ter njihovih geografskih mejah so del vodnega katastra ter vključujejo zlasti:
- identifikacijsko številko vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja,
- šifro notranjega območja, oznako in ime notranjega območja,
- velikost površine vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja,
- datum določitve vodovarstvenega območja, notranjega območja oziroma območja zajetja in
- opombe.
(4)Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.
(5)(črtan)
(1)Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, za javno oskrbo s pitno vodo.
(2)Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, tudi za lastno oskrbo s pitno vodo, če gre za oskrbo s pitno vodo obstoječih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, ki nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s pitno vodo, in se lahko podeli vodna pravica za rabo vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
(3)Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih teles, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se uporablja ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
(1)Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja), razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2)Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode, ali na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, kot so: odlaganje odpadkov, skladiščenje nevarnih snovi, uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), uporaba gnojil, soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne vode, vzdrževanje vozil, parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(1)Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.
(2)Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje na notranjih vodovarstvenih območjih ni sprejemljivo.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se izda vodno soglasje, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena so na notranjih območjih zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa dovoljeni gradnja in investicijska vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa ter redna vzdrževalna dela na sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov.
(1)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2)Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4)Ne glede na prejšnji odstavek za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
(1)Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, in če:
1.gre za gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3.so upoštevani zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
4.se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica,
5.gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6.se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
7.gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
- rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),
- rejo živali,
- spravilo pridelka,
- shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije in
- izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjene zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2)Za gradnjo stavbe za rejo živali na najožjih vodovarstvenih območjih je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:
1.gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost, in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
2.na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
3.skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
4.izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
5.pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če so izpolnjeni naslednji posebni pogoji:
1.gre za z gradnje novih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.gre za stanovanjske stavbe za obstoječe prebivalce ali njihove pravne naslednike, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
3.gre za nestanovanjske stavbe za opravljanje dejavnosti, ki so se na teh območjih opravljale pred uveljavitvijo te uredbe,
4.se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
5.se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani,
6.je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nestanovanjskih stavb sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
7.se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica, in
8.so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih gradnja lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in mostov dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe stavbe na teh območjih oziroma za stavbe, katerih gradnja je dovoljena s to uredbo, in se zanje izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
Na ožjih vodovarstvenih območjih je treba upoštevati naslednje posebne pogoje:
1.gre za gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, kadar rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev na zahteve vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2.so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
3.gre za bivanje in opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti pred uveljavitvijo te uredbe, in
4.se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občin Dravograd, Mislinja, Ribnica na Pohorju ter Vuzenica.
Na širših vodovarstvenih območjih je treba upoštevati naslednje posebne pogoje:
1.so upoštevane zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
2.gre za bivanje ali opravljanje dejavnosti prebivalcev ali njihovih pravnih naslednikov, ki so na teh območjih bivali ali opravljali dejavnosti pred uveljavitvijo te uredbe, in
3.se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti Mestne občine Slovenj Gradec in občine Črna na Koroškem.
Vodno soglasje za gradnjo gozdnih cest na notranjih območjih in grajenih gozdnih vlak na najožjih vodovarstvenih območjih se izda, če je za izvedbo te gradnje pridobljeno pozitivno mnenje izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(1)Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
1.gnojiti brez gnojilnega načrta;
2.shranjevati organska gnojila, razen odlaganja uležanega hlevskega gnoja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja;
3.shranjevati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
4.uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
5.shranjevati kompost in pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6.uporabljati kompost in pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7.gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
8.vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(2)Gnojilni načrt iz 1. točke prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
- gnojiti z gnojnico in gnojevko in
- preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
1.za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
2.največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
3.za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
4.za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
5.za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
- napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premeščajo po pašni površini in se s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
- pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja, pri čemer se pašne steze ne štejejo za uničenje pašnih površin.
Kmetijska zemljišča se lahko z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, na ožjih in širših vodovarstvenih območjih gnojijo tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
(1)Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2)Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3)Seznam je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje.
(4)Če seznam ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, se do njegove objave uporablja zadnji objavljen seznam.
(1)Na najožjih vodovarstvenih območjih se škodljivi organizmi lahko zatirajo s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
1.uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),
2.prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,
3.med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in
4.uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in vzniku kmetijskih rastlin in plevela oziroma po presajanju kmetijskih rastlin in vzniku plevela.
(2)Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela oziroma pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikov plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin oziroma po presajanju in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.
Na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih se lahko škodljivi organizmi zatirajo z uporabo FFS v skladu s predpisi, ki urejajo FFS.
Na notranjih območjih je v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, prepovedano:
1.gnojiti s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;
2.uporabljati ali shranjevati vsebino greznic in blato komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
3.gnojiti z gnojnico in gnojevko ter uporabljati ali shranjevati blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega shranjevanja;
4.shranjevati organska gnojila, določena v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
5.shranjevati kompost ali pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6.uporabljati kompost ali pregnito blato 1. in 2. Kakovostnega razreda, določeno v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
7.vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu in če gre za vnos na najožjih vodovarstvenih območjih.
(1)Na notranjih območjih je dovoljeno pogozdovanje in obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(2)Na notranjih območjih se lahko izvajajo dela v gozdovih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo gozdov.
(3)Pred sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz gozda na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
Zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporaba FFS je na notranjih vodovarstvenih območjih prepovedana v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture.
(1)Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali za posebno rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica.
(2)Na notranjih območjih je poseganje na območjih zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(1)Promet vozil, ki prevažajo gorivo in druge nevarne snovi po cestah čez notranja območja, je prepovedan, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo.
(2)Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih na notranjih območjih je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.
(3)Na notranjih območjih je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del.
(4)Na notranjih območjih je vožnja s štirikolesniki, motornimi kolesi, kolesi ali motornimi sanmi zunaj gozdnih, javnih cest in poti prepovedana, razen če gre za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo izvajalcu obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.
(2)Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa jo z njune strani pooblaščeni izvajalec.
(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:
- ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,
- prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
- prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter s prepovedmi in omejitvami za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji, – prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
(1)Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1.uporablja vodo v nasprotju s 4. členom te uredbe;
2.gradi ali opravlja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi 5. člena te uredbe;
3.gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 13. člena te uredbe;
4.ravna v nasprotju z 11. in 12. členom te uredbe;
5.gnoji brez ali v nasprotju z gnojilnim načrtom iz 1. točke 14. člena te uredbe;
6.shranjuje ali uporablja kompost ali pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda v nasprotju s 14. členom te uredbe;
7.shranjuje ali uporablja blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 14. členom te uredbe;
8.gnoji z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav v nasprotju s 14. členom te uredbe;
9.vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju s 14. členom te uredbe;
10.gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, gnoji z uležanim hlevskim gnojem, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali namaka v nasprotju s 15. členom te uredbe;
11.ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe;
12.ravna v nasprotju s 16. členom te uredbe;
13.gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 17. členom te uredbe;
14.uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena te uredbe;
15.zatira škodljive organizme s FFS v nasprotju s 19. in 20. členom te uredbe;
16.gnoji s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju z 21. členom te uredbe;
17.gnoji z gnojnico in gnojevko ter uporablja ali shranjuje blato, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja v nasprotju z 21. členom te uredbe;
18.shranjuje organska gnojila, uporablja ali shranjuje kompost ali pregnito blato 1. ali 2. kakovostnega razreda v nasprotju z 21. členom te uredbe;
19.uporablja ali shranjuje vsebino greznic in blato komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav v nasprotju z 21. členom te uredbe;
20.vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z 21. členom te uredbe;
21.ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 22. člena te uredbe;
22.zatira škodljive organizme v nasprotju s 23. členom te uredbe;
23.ravna v nasprotju s 24. členom te uredbe;
24.ravna v nasprotju s 25. členom te uredbe;
25.ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 26. člena te uredbe.
(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4)Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo kot gnojilni načrti iz drugega odstavka 14. člena te uredbe do konca obdobja, za katero so bili pripravljeni.
Seznam iz 18. člena te uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2015 in 2016 objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje, najpozneje en mesec po uveljavitvi te uredbe.
(1)Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju, določenem s to uredbo, mora pripraviti načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2)Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje v dveh letih po uveljavitvi te uredbe.
Mestna občina Slovenj Gradec in izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo morata zagotoviti namestitev ograj okoli zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev vodovarstvenega območja, v enem letu od uveljavitve te uredbe.
Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo svoja ravnanja na kmetijskih zemljiščih uskladiti z določbami 15., 16., 18. in 19. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2018.
(1)Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
(2)Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2015, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
Določbe te uredbe se ne uporabljajo v primerih gradnje, za katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
- izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
- izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
- izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Publikacijska karta Priloga 2: Seznam zemljiških parcel, ki so na vodovarstvenem območju Priloga 3: Pogoji za gradnjo in izvajanje gradbenih del Priloga 4: Seznam zajetij