Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-G)

V Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13) se v drugem odstavku 1. člena na koncu sedme alineje beseda »ter« nadomesti z vejico. Na koncu osme alineje se črta pika, doda beseda »ter« in doda nova deveta alineja, ki se glasi: »– Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del (UL L št. 299 z dne 27. 10. 2012, str. 5).«.

V 32.a členu se besedilo »ali da se delo pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je namenjena javnosti« črta.

47.a člen se črta.

V prvem odstavku 48. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Za namen obveščanja javnosti je prosto:«.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

V korist invalidnih oseb je prosto reproduciranje in distribuiranje dela ter javno recitiranje, če to delo ni na voljo v zahtevani obliki in je uporaba neposredno povezana z invalidnostjo teh oseb, omejena na njen obseg ter ni namenjena doseganju neposredne ali posredne gospodarske koristi.«.

V prvem odstavku 49. člena se v 1. točki za besedo »izvajanje« doda besedilo »in priobčitev javnosti«.

Za 49.a členom se doda nov 49.b člen, ki se glasi:

Za namene raziskave ali individualnega pridobivanja znanja lahko javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji ter izobraževalne ustanove prosto priobčijo javnosti dela iz svojih zbirk po temu namenjenih zaslonih, ki se nahajajo v njihovih prostorih, če s pogodbo o prenosu materialnih avtorskih pravic ni drugače določeno.«.

Za 50. členom se dodajo novi 50.a, 50.b, 50.c, 50.č in 50.d člen, ki se glasijo:

(1)Javno dostopni arhivi, knjižnice, muzeji, izobraževalne ustanove, ustanove filmske ali avdio dediščine ter javne RTV-organizacije lahko za izvajanje nalog v javnem interesu, zlasti ohranjanje in obnovo njihovih zbirk ter zagotovitev kulturnega in izobraževalnega dostopa do njih, vključno z digitalnimi zbirkami, osirotelo delo iz svojih zbirk prosto dajo na voljo javnosti in ga za njegovo digitalizacijo, razpolaganje, označevanje, katalogiziranje, ohranjanje ali obnavljanje prosto reproducirajo.

(2)Pravne osebe iz prejšnjega odstavka lahko z uporabo osirotelih del ustvarijo prihodke izključno za kritje stroškov reproduciranja in dajanja na voljo javnosti osirotelega dela.

(3)Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena lahko izvedbo reproduciranja ali dajanja na voljo javnosti s pogodbo prenesejo na drugo osebo.

(4)Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena pri uporabi osirotelega dela navedejo avtorja dela in njegovega pravnega naslednika, če sta znana.

(1)Za osirotelo delo iz prvega odstavka prejšnjega člena se šteje delo, katerega avtorjev tudi po skrbnem iskanju ni bilo mogoče najti ali opredeliti in ki je varovano s tem zakonom ter je bilo v državi članici Evropske unije prvič izdano, oziroma če ni bilo izdano, prvič priobčeno javnosti, ali delo, ki v državi članici Evropske unije ni bilo nikoli izdano ali priobčeno javnosti, če ga je pravna oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena s soglasjem avtorja objavila in je mogoče upravičeno domnevati, da avtor ne nasprotuje njegovi uporabi po prvem odstavku prejšnjega člena.

(2)Za osirotelo delo po prejšnjem odstavku je mogoče šteti le: – knjigo, revijo, časopis ali drugo besedilo, avdiovizualno delo in fonogram ter drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavni del ali je vanje vključeno, iz zbirk javno dostopnih arhivov, knjižnic, muzejev, izobraževalnih ustanov ali ustanov filmske ali avdio dediščine in – avdiovizualno delo in fonogram ter drugo avtorsko delo, ki je njihov sestavni del ali je vanje vključeno, ki ga je ustvarila javna RTV-organizacija do vključno 31. decembra 2002 ali je bilo do tega datuma ustvarjeno po njenem naročilu za izključno uporabo te ali druge javne RTV-organizacije v koprodukciji in se nahaja v njenih arhivih.

(3)Če ima delo iz prejšnjega odstavka več kot enega avtorja, je njegova uporaba v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena mogoča tudi takrat, ko niti po skrbnem iskanju ni bilo mogoče opredeliti ali najti vseh avtorjev, vendar so opredeljeni in najdeni avtorji uporabo dovolili.

(1)Skrbno iskanje se izvede za vsako delo iz prejšnjega člena pred njegovo uporabo v dobri veri in s pregledom vsaj tistih virov, ki so določeni v prilogi, ki je sestavni del tega zakona. Če obstajajo dokazi, iz katerih se sklepa, da bi lahko pomembne informacije o avtorju našli v drugih državah, se opravi tudi pregled virov informacij v teh drugih državah.

(2)Skrbno iskanje se izvede v državi članici Evropske unije, v kateri je bilo delo prvič izdano, oziroma če ni bilo izdano, prvič priobčeno javnosti.

(3)V primeru avdiovizualnega dela se skrbno iskanje izvede v državi članici Evropske unije, v kateri ima producent svoj sedež ali stalno prebivališče.

(4)V primeru dela, ki v državi članici Evropske unije ni bilo izdano ali priobčeno javnosti, a ga je pravna oseba iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona s soglasjem avtorja objavila, se skrbno iskanje izvede v državi članici Evropske unije, v kateri ima ta pravna oseba sedež.

(5)Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona lahko izvedbo skrbnega iskanja prenesejo na drugo osebo.

(1)Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona vodijo evidenco svojih skrbnih iskanj, v kateri hranijo: – natančno oznako avtorskega dela, ki se po rezultatih skrbnega iskanja šteje za osirotelo delo, – podatke o načinu uporabe osirotelega dela, – vsako spremembo statusa osirotelega dela po 50.d členu tega zakona in – dokumente, iz katerih je razvidno, da je bilo skrbno iskanje izvedeno v skladu s prejšnjim členom.

(2)Pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona ministrstvu, pristojnem za kulturo, po namenski aplikaciji brez odlašanja pošljejo podatke iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka in svoje kontaktne podatke. Ministrstvo, pristojno za kulturo, takoj po prejemu teh podatkov le-te po namenski aplikaciji posreduje v spletno podatkovno bazo urada, pristojnega za usklajevanje na notranjem trgu Evropske unije.

(3)Skrbnega iskanja ni treba izvesti za avtorsko delo, ki je v javno dostopni spletni podatkovni zbirki urada, pristojnega za usklajevanje na notranjem trgu Evropske unije že vpisano kot osirotelo delo.

(1)Če je avtor dela, ki se po tem zakonu šteje za osirotelo delo, najden ali opredeljen, pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona takoj, ko za to izvejo, to delo prenehajo uporabljati.

(2)Avtor osirotelega dela ima pravico do pravičnega nadomestila za dotedanjo uporabo svojega dela, ki ga lahko zahteva od pravne osebe iz prvega odstavka 50.a člena tega zakona, ki je njegovo delo uporabljala.

(3)Pri določitvi višine pravičnega nadomestila se upoštevajo stroški izvedbe skrbnega iskanja, stroški in prihodki, povezani z dajanjem osirotelega dela na voljo javnosti, stroški reproduciranja in stroški morebitnega oškodovanja imetnikov pravic. Upošteva se tudi javni interes na področju kulture, kot ga določa zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo ter poslanstvo posameznega javnega zavoda oziroma javne agencije, kot je določeno v njihovem ustanovitvenem aktu.

(4)Način izračuna višine pravičnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena in način njegovega plačila določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za kulturo.«

V 123. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Kadar je izvajalec na proizvajalca fonogramov prenesel pravico dajanja v najem fonogramov s svojo izvedbo, mu mora proizvajalec fonogramov plačati pravično nadomestilo. Izvajalec se pravici do pravičnega nadomestila ne more odpovedati.«.

Akt iz četrtega odstavka 50.d člena zakona sprejme vlada v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 120-01/15-2/19 Ljubljana, dne 15. julija 2015 EPA 551-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik »Priloga Viri skrbnega iskanja iz prvega odstavka 50.c člena tega zakona so: 1. za izdane knjige: a) obvezni izvod; b) katalog Narodne in univerzitetne knjižnice, normativne datoteke ter drugi knjižnični katalogi, ki jih vodijo knjižnice in druge ustanove; c) informacije združenj založnikov in avtorjev; č) obstoječe podatkovne zbirke in registri, WATCH (Writers, Artists and their Copyright Holders), ISBN (International Standard Book Number), register knjig v tisku in register knjig na trgu; d) podatkovne zbirke ustreznih kolektivnih organizacij; e) viri, ki povezujejo več podatkovnih zbirk in registrov, vključno z VIAF (Virtual International Authority Files) in ARROW (Accessible Registries of Rights Information and Orphan Works); 2. za časnike, revije, časopise in drugo periodiko: a) ISSN (International Standard Serial Number); b) kazala in katalogi knjižničnih fondov in zbirk, zlasti katalog Narodne in univerzitetne knjižnice in druge podatkovne zbirke revij (npr. CORES); c) obvezni izvod; č) podatkovne zbirke ustreznih kolektivnih organizacij; 3. za vizualna dela, vključno z likovnim delom, fotografijo, ilustracijo, oblikovanjem, arhitekturo (tudi skicami) in druga podobna dela, vsebovana v knjigah, revijah, časopisih ali drugih delih: a) viri, navedeni v 1. in 2. točki te priloge; b) podatkovne zbirke ustreznih agencij, kjer je to primerno; 4. za avdiovizualna dela in fonograme: a) obvezni izvod, zbirke Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije in akcesijska knjiga; b) informacije strokovnih združenj s področja avdiovizualnih dejavnosti; c) podatkovne zbirke in katalogi ustanov, ki so dejavne na področju avdiovizualne dediščine, č) podatkovne zbirke z ustreznimi standardi in identifikatorji, kot so ISAN (International Standard Audiovisual Number) za avdiovizualno gradivo, ISWC (International Standard Music Work Code) za glasbena dela in ISRC (International Standard Recording Code) za fonograme; d) podatkovne zbirke ustreznih kolektivnih organizacij; e) navedba sodelujočih in druge informacije, ki se pojavijo na ovitku dela ali v njegovi uvodni in odjavni špici; f) podatkovne zbirke drugih ustreznih združenj, ki zastopajo določeno kategorijo imetnikov pravic, kot so združenja režiserjev, avtorjev scenarijev, skladateljev filmske glasbe, skladateljev, gledaliških založb, gledaliških in opernih združenj; g) filmska enciklopedija in leksikon; h) podatkovne zbirke na medmrežju (IMDb, Wikipedia); 5. za neizdana dela (ustrezna zbirka podatkov glede na gradivo): a) dejanski in prvotni lastniki dela; b) nacionalni registri zapuščine; c) iskalna knjiga državnih arhivov; č) podatkovne zbirke muzejskih fondov; d) datoteke z informacijami in telefonski imeniki; e) katalogi in drugi podatki v Narodni in univerzitetni knjižnici o pridobitvi literarnih in skladateljskih zapuščin.«