Uredba o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije

(1)Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosa električne energije (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater), zlasti pa določa:

-        pravice in obveznosti izvajalca gospodarske javne službe;

-        način in pogoje zagotavljanja storitev, ki so v pristojnosti izvajalca gospodarske javne službe;

-        način financiranja gospodarske javne službe.

(2)Ta uredba je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo pomen, kot ga določajo Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

Koncesionar izvaja gospodarsko javno službo po tej uredbi nepretrgano.

Gospodarska javna služba dejavnosti sistemskega operaterja vključuje:

-        varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;

-        razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema ter usmeritev razvojnega načrta sistemskega operaterja iz Energetskega zakona;

-        zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, tako da ta omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in za prenos energije;

-        odločanje o priključitvi uporabnikov na sistem;

-        upravljanje pretokov električne energije v prenosnem sistemu in zagotavljanje sistemskih storitev;

-        izravnavo odstopanj odjema, oddaje in čezmejnih prenosov v sistemu;

-        sporočanje informacij, potrebnih za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja povezanih sistemov, drugemu operaterju;

-        zagotavljanje podatkov, potrebnih za učinkovito sklepanje pogodb o dobavi, in uveljavljanje pravice do priključitve, uporabnikom sistema in dobaviteljem;

-        nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov sistema in dobaviteljev;

-        napoved porabe elektrike in potrebnih energetskih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja ob upoštevanju varčevalnih ukrepov pri uporabnikih sistema;

-        pobiranje plačil za prezasedenost in plačil v mehanizmu nadomestil med upravljavci prenosnih sistemov v skladu s 13. členom Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 15);

-        nakup elektrike za pokritje izgub v prenosnem sistemu in nakup sistemskih storitev v prenosnem sistemu po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih;

-        zagotavljanje kakovosti oskrbe v skladu z minimalnimi standardi.

(1)Za izvajanje obvezne gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo pravni ali fizični osebi za celotno območje Republike Slovenije.

(2)Za koncesijo se ne plačuje koncesijska dajatev.

(3)Dejavnost sistemskega operaterja lahko izvaja koncesionar, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-        ima v lasti prenosni sistem,

-        ima certifikat sistemskega operaterja in

-        je imenovan za sistemskega operaterja.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli brez javnega razpisa v upravnem postopku skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z odločbo v upravnem postopku.

(2)Na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka vlada sklene s koncesionarjem koncesijsko pogodbo.

(3)V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.

(1)Koncesijo se podeli za obdobje največ 50 let. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi, in jo mora izvajati nepretrgano ves čas, ki je dogovorjen s koncesijsko pogodbo.

(2)Koncesija ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvajati bistvenega dela koncesijskega razmerja.

(3)Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija.

(1)Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, tako, kot je določeno v Energetskem zakonu ali drugem predpisu, ki ureja način izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, sistemskih obratovalnih navodilih in predpisih ter splošnih aktih, ki jih koncesionar izda po javnem pooblastilu.

(2)Dolžnosti in pravice koncesionarja in koncedenta se podrobno določijo v koncesijski pogodbi.

(3)Koncesionar po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javne službe le iz razlogov, ki jih določajo Energetski zakon in predpisi oziroma splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih koncesionar izda po javnem pooblastilu.

(4)Koncesionar ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, ki je nezdružljiva z dejavnostjo sistemskega operaterja.

Koncesionar je dolžan pri gradnji, vzdrževanju ali upravljanju prenosnega omrežja ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji mogoči meri zagotavljajo varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja in varstvo okolja.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

-        zagotavljanje pogojev za izvajanje javne službe, da je ob normalnem poslovanju mogoče zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev,

-        pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov tako, kot je določeno v koncesijski pogodbi.

Dolžnosti koncesionarja so zlasti:

-        izvajati koncesijo skrbno in strokovno v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,

-        ves čas izpolnjevati pogoje za koncesionarja, določene s to uredbo,

-        upoštevati tehnične in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe,

-        obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so ti uvedeni s predpisom,

-        pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,

-        sproti in strokovno voditi poslovne knjige,

-        pripraviti poslovne načrte in letna poročila,

-        poročati koncedentu o izvajanju koncesije,

-        omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,

-        obveščati pristojne organe o kršitvah predpisov iz prvega in tretjega odstavka 8. člena te uredbe, ki jih storijo tretje osebe.

Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Republiki Sloveniji, uporabnikom ali tretjim osebam.

Naloge in dejavnosti, ki pomenijo javno službo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine in drugih virov za izvajanje gospodarske javne službe.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesije v okviru svojih pristojnosti opravljajo:

-        ministrstvo, pristojno za energijo,

-        inšpektorat, pristojen za energijo,

-        Agencija za energijo, vsak v skladu s svojimi pristojnostmi.

(2)Ministrstvo, pristojno za energijo, ima pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo. Nadzor po tem odstavku opravlja oseba, ki jo pooblasti minister, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).

(3)Pristojnosti pooblaščene osebe v postopku nadzora nad zakonitostjo ter strokovnega in finančnega nadzora ne posegajo v nadzorne in druge pristojnosti organov iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

(4)Koncesionar mora pooblaščeni osebi omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore in vpogled v dokumentacijo, zbirke podatkov ter dati zahtevane podatke in pojasnila.

(5)Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

(6)Pooblaščena oseba napovedani nadzor opravi s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni prej, preden ga opravi. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Pooblaščena oseba se izkaže s pooblastilom ministra.

(7)O opravljenem nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in pooblaščena oseba.

Če pooblaščena oseba ugotovi, da koncesionar obveznosti iz koncesijskega razmerja ne izpolnjuje pravilno, o kršitvi obvesti:

-        pristojni organ, če gre za kršitev predpisa,

-        ministra, pristojnega za energijo, če gre za kršitev civilnopravnega razmerja.

(1)Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

-        s prenehanjem koncesijske pogodbe,

-        s prenehanjem koncesionarja,

-        z odvzemom koncesije,

-        v drugih primerih, določenih z zakonom.

(2)Če koncesijsko razmerje preneha pred potekom trajanja koncesijskega razmerja, mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano izvajati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko njeno izvajanje prevzame drug koncesionar, vendar najdlje eno leto.

Koncedent lahko odvzame koncesijo, če:

-        je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere ni mogoče utemeljeno pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,

-        koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov ali agencije v zvezi z izvajanjem koncesije,

-        koncesionar bistveno krši to uredbo oziroma druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, tako da to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe ali da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

-        obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(1)Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da je koncesionarju omogočeno izvajanje koncesijske pogodbe.

(2)Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno, če so okoliščine, ki bi tako prenehanje utemeljevale, nastale zaradi višje sile.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/04, 52/06, 31/07 in 17/14 – EZ-1).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00710-16/2015 Ljubljana, dne 24. junija 2015 EVA 2012-2430-0059 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik