15. člen

(1)Dovoljenje za zakopavanje mrtvih hišnih živali v skladu s točko (a) prvega odstavka 19. člena Uredbe 1069/2009/ES se izda nosilcu dejavnosti, če izpolnjuje zahteve iz 3. in 4. točke oddelka 1 poglavja III priloge VI Uredbe 142/2011/EU.

(2)Kadar gre za prevzem trupla hišne živali iz vmesnega obrata kategorije 1, kjer je bila opravljena post mortem preiskava, se dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda le, če je izvid post mortem preiskave pokazal, da ni tveganja glede širjenja obvezno prijavljivih bolezni živali.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko imetnik živali izvrši posamičen zakop hišne živali brez dovoljenja Uprave, če:

-        ni podanega suma obvezno prijavljivih bolezni živali v skladu s predpisom, ki ureja bolezni živali;

-        ne gre za prevzem trupla hišne živali iz vmesnega obrata kategorije 1, kjer je bila opravljena post mortem preiskava;

-        je imetnik živali lastnik zemljišča, na katerem želi opraviti zakop, ali ima pisno soglasje lastnika zemljišča in

-        zakopavanja hišnih živali ne opravlja kot dejavnost.

(4)Poginule živali morajo biti zakopane tako globoko, da jih ne morejo odkopati mesojede živali. Plast prsti, ki jih pokriva, mora biti debela najmanj 50 cm. Zakopavanje poginulih živali ni dovoljeno na območjih, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo vode, določen najstrožji vodovarstveni režim, in v 100 m pasu okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, vendar zanj ni določen vodovarstveni režim.

(5)Če je zaradi preprečevanja širjenja bolezni živali potrebno, morajo biti trupla poginulih živali pred zakopavanjem razkužena z ustreznim razkužilom. Takšen ukrep odredi uradni veterinar OU Uprave v dovoljenju iz prvega odstavka tega člena.