Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta

S to uredbo se določajo udeleženci evropske kohezijske politike in njihove naloge, načrtovanje evropske kohezijske politike, način izbora operacij in njihovo potrjevanje ter izvajanje operacij, kot jih določajo:

-        Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU),

-        Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 470),

-        Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja "naložbe za rast in delovna mesta" ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289),

-        Uredba (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 281),

-        Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. 10. 2012, str. 1),

-        Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. decembra 2020, str. 30).

(1)Cilj izvajanja evropske kohezijske politike je spodbujanje naložb za rast in delovna mesta ter zmanjševanje razvojnih razlik do razvitih regij Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter med kohezijskima in razvojnimi regijami v Republiki Sloveniji.

(2)Cilj iz prejšnjega odstavka se dosega z doseganjem ciljev in rezultatov iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: operativni program) ter s porabo sredstev evropske kohezijske politike v višini, kot jo določa Partnerski sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: partnerski sporazum).

(3)Da se doseže cilj iz prvega odstavka tega člena, si udeleženci evropske kohezijske politike prizadevajo za povezovanje vsebin iz operativnega programa z nacionalnimi in regionalnimi programi ter programi na ravni EU.

Sredstva proračuna EU, ki se urejajo s to uredbo, so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Pobude za zaposlovanje mladih in Kohezijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: skladi EU) za dosego cilja naložbe za rast in delovna mesta.

Evropska kohezijska politika se po tej uredbi izvaja komplementarno v primeru uresničevanja skupnega cilja oziroma usklajevanja in dopolnjevanja več prednostnih naložb znotraj enega ali več operativnih programov zaradi:

-        celostne obravnave določenega geografskega območja (npr. urbano območje, zavarovano območje narave, porečje),

-        celostne obravnave sektorskih naložb in

-        dopolnjevanja z instrumenti na ravni EU.

Pristopi, ki celostno obravnavajo določena geografskega območja iz prve alineje prejšnjega člena, so:

-        celostne teritorialne naložbe za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja (v nadaljnjem besedilu: celostne teritorialne naložbe),

-        lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in

-        druge naložbe celostnega pristopa.

(1)Geografsko območje, na katerem se izvajajo celostne teritorialne naložbe v Republiki Sloveniji, je območje mestnih naselij in naselij mestnih območij znotraj mestnih občin.

(2)Prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada se dodeli načinu izbora operacije na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme svet mestne občine.

Načelo partnerstva se po tej uredbi uresničuje z vključevanjem institucij gospodarskih in socialnih združenj, kohezijskih in razvojnih regij in nevladnih organizacij ter drugih partnerjev iz partnerskega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: partnerji) v postopke načrtovanja in spremljanja v programskem obdobju 2014–2020.

(1)Udeleženci evropske kohezijske politike so:

-        organi upravljanja in nadzora iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU,

-        posredniški organi iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU,

-        izvajalski organi, kot jih določa 13. člen te uredbe,

-        odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU,

-        upravičenec iz 2. člena Uredbe 1303/2013/EU,

-        organ, pristojen za sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ za sodelovanje z OLAF), in

-        organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema.

(2)Če se glede posamezne operacije pri istem udeležencu evropske kohezijske politike združijo naloge upravljanja in nadzora na eni strani in izvajanja na drugi, se načelo ločitve funkcij zagotovi z delitvijo obeh vrst nalog med notranje organizacijske enote udeleženca.

(1)Organ upravljanja je vladna služba, pristojna za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: organ upravljanja). Organ upravljanja opravlja naloge iz 125. člena Uredbe 1303/2013/EU, ki jih po tej uredbi ne opravlja posredniški organ iz tretjega odstavka 10. člena te uredbe.

(2)Organ za potrjevanje je notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojna za upravljanje sredstev EU (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje). Organ za potrjevanje opravlja naloge iz 126. člena Uredbe 1303/2013/EU.

(3)Revizijski organ je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom (v nadaljnjem besedilu: revizijski organ). Revizijski organ opravlja naloge iz 127. člena Uredbe 1303/2013/EU in naloge neodvisnega revizijskega organa iz drugega odstavka 124. člena Uredbe1303/2013/EU.

(1)Posredniški organi so ministrstva in vladne službe, ki so pristojni za:

-        delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

-        gospodarski razvoj in tehnologijo,

-        kulturo,

-        javno upravo,

-        pravosodje,

-        infrastrukturo,

-        okolje in prostor,

-        izobraževanje, znanost in šport,

-        zdravje,

-        digitalno preobrazbo.

(2)V okviru načrtovanja evropske kohezijske politike posredniški organ opravlja naslednje naloge:

1.zbira in oblikuje predloge za pripravo izvedbenega načrta;

2.zaradi priprave usklajenega predloga nabora načinov izbora operacij sodeluje z drugimi posredniškimi organi v okviru ene ali več prednostnih naložb, lahko pa tudi z izvajalskimi organi in partnerji;

3.zaradi priprave usklajenega izvedbenega načrta sodeluje z organom upravljanja.

(3)V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij posredniški organ opravlja naslednje naloge:

1.predhodno preverja administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustreznost vloge za neposredno potrditev operacije;

2.pošlje organu upravljanja vlogo za potrditev ustreznosti načina izbora operacije (v nadaljnjem besedilu: vloga za odločitev o podpori);

3.izvede javni razpis oziroma javni poziv;

4.izvaja administrativna preverjanja po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU;

5.izvaja preverjanja na kraju samem po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU;

6.izvaja preverjanja opravljanja nalog izvajalskih organov;

7.spremlja izvajanje operacij, odstopanja in napovedi ter o tem poroča organu upravljanja;

8.zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike organu upravljanja in organu za potrjevanje;

9.daje navodila izvajalskemu organu, pregleduje njegovo dokumentacijo in poročila, če presodi, da je to potrebno, ter opravlja naloge posredovanja med izvajalskim organom in organom upravljanja;

10.preverja, da upravičenci vodijo ločeno knjigovodstvo za posamezno operacijo;

11.hrani dokumentacijo v skladu z določbo 140. člena Uredbe 1303/2013/EU in predpisi, ki urejajo hranjenje dokumentarnega gradiva;

12.skrbi za pravilen in pravočasen vnos podatkov v informacijske sisteme, ki so predvideni za finančno upravljanje, spremljanje, nadziranje in vrednotenje operacij;

13.zagotavlja javnost dela in obvešča domačo javnost o izvajanju evropske kohezijske politike.

(4)(črtan).

(5)(črtan).

(1)Posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih teritorialnih naložb, sta ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, in ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, ki opravljata naloge iz drugega odstavka tega člena, razen nalog iz tretjega odstavka tega člena, ki jih kot posredniški organ opravlja združenje mestnih občin, ki je ustanovljeno v skladu s predpisi o lokalni samoupravi (v nadaljnjem besedilu: združenje mestnih občin).

(2)Posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih teritorialnih naložb, poleg nalog iz drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena opravljata tudi naslednje naloge:

1.sodelujeta pri pripravi navodila organa upravljanja glede vsebin, ki jih mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;

2.v okviru naloge iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena ocenita vloge za operacije ter pri tem ves čas skrbita, da so kazalniki in razpoložljiva sredstva EU po posameznih naložbah v skladu z operativnim programom;

3.v okviru naloge iz 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena o primernosti vloge za odločitev o podpori seznanita združenje mestnih občin in jo po potrditvi s strani združenja mestnih občin pošljeta organu upravljanja v odločanje;

4.posredujeta predlog združenju mestnih občin, da ta ponovi objavo povabila za predložitev vlog za operacije mestnih občin, če v 12 mesecih po razvrstitvi vlog za operacije ostane nerazporejen del sredstev EU za doseganje kazalnikov iz operativnega programa.

(3)Združenje mestnih občin pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb kot posredniški organ opravlja naslednje naloge:

1.sodeluje pri pripravi navodila organa upravljanja glede vsebin, ki jih mora vsebovati povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;

2.v skladu z navodilom iz prejšnje točke pripravi in objavi povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin;

3.razvrsti vloge za operacije na podlagi meril za izbor operacij glede na prispevek posamezne vloge za operacijo k ciljem iz posamezne trajnostne urbane strategije ter k ciljem in kazalnikom iz operativnega programa in o tem obvesti mestne občine in posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih teritorialnih naložb;

4.oceni vsebino operacij in opravi izbor ter o tem obvesti mestne občine in posredniška organa, pristojna za izvajanje celostnih teritorialnih naložb;

5.na predlog posredniških organov, pristojnih za izvajanje celostnih teritorialnih naložb, iz 4. točke prejšnjega odstavka objavi novo povabilo za predložitev vlog za operacije mestnih občin.

(1)Posredniški organ, pristojen za izvajanje finančnih instrumentov, je ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: posredniški organ za finančne instrumente).

(2)Pri izvajanju finančnih instrumentov posredniški organ za finančne instrumente sodeluje z ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, in ministrstvom, pristojnim za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči ministrstvi), ter združenjem mestnih občin.

(3)Sodelujoči ministrstvi, vsako v okviru svojega delovnega področja, opravljata naslednje naloge:

1.sodelujeta pri pripravi in spremembah sporazuma o financiranju;

2.pripravita investicijsko strategijo;

3.finančno načrtujeta finančne instrumente;

4.spremljata doseganje kazalnikov.

(4)Združenje mestnih občin pri izvajanju finančnih instrumentov kot posredniški organ v okviru celostnih teritorialnih naložb opravlja naslednje naloge:

1.daje soglasje h ključnim elementom finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance;

2.na ravni posamezne investicije poda mnenje o skladnosti investicije s trajnostno urbano strategijo.

(1)Če pri izvajanju nalog iz drugega in tretjega odstavka 10. člena te uredbe sodeluje več posredniških organov, ti lahko uredijo medsebojna razmerja s sporazumom v katerem določijo nosilni posredniški organ, ki bo opravljal naloge iz 1. in 3. točke drugega odstavka 10. člena te uredbe ter naloge iz 2., 7. in 13. točke tretjega odstavka 10. člena te uredbe.

(2)Ne glede na način določitve nosilnega posredniškega organa iz prejšnjega odstavka je na področju povečanja učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju nosilni posredniški organ notranja organizacijska enota ministrstva, pristojnega za infrastrukturo.

O načinu izvajanja nalog iz drugega in tretjega odstavka 10. člena te uredbe lahko organ upravljanja in posredniški organ skleneta sporazum iz 123. člena Uredbe 1303/2013/EU.

(1)Izvajalski organi so posredni uporabniki po predpisih, ki urejajo javne finance, ki so pridobili soglasje organa upravljanja.

(2)V okviru načina izbora operacij in izvajanja operacij izvajalski organ poleg nalog iz 3., 4., 10., 11., 12. in 13. točke tretjega odstavka 10. člena te uredbe opravlja tudi naslednje naloge:

1.spremlja izvajanje operacij, odstopanja in napovedi ter o tem poroča posredniškemu organu;

2.zagotavlja vpogled v dokumentacijo s področja evropske kohezijske politike posredniškemu organu, organu upravljanja in organu za potrjevanje.

(1)Naloge udeležencev evropske kohezijske politike se podrobneje uredijo v navodilih organa upravljanja, ki se objavijo na spletni strani skladov EU.

(2)Kadar se z navodili posredniških organov podrobneje urejajo vsebine, ki so predmet navodil organa upravljanja, morajo biti navodila posredniških organov v skladu z navodili organa upravljanja.

Odbor za spremljanje opravlja naloge iz 49. in 110. člena Uredbe 1303/2013/EU.

Upravičenec je pravna oseba, oseba, ki opravlja samostojno dejavnost (samozaposlena oseba), in ministrstvo oziroma organ v sestavi ministrstva, katerega operacija je bila odobrena:

-        v primeru javnega razpisa in javnega poziva s pravnomočnim sklepom o izboru;

-        v primeru neposredne potrditve operacije s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju.

Pristojni organ za sodelovanje z OLAF je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojen za nadzor nad proračunom.

(1)Organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema, je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance, ki je pristojno za nadzor nad proračunom. Organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema, opravlja naloge v skladu s petim odstavkom 124. člena Uredbe 1303/2013/EU.

(2)Organ upravljanja, organ za potrjevanje in posredniški organi poročajo organu, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema, o vseh spremembah, ki se nanašajo na njihovo imenovanje ali izhajajo iz revizijskih in drugih preverjanj.

(3)Če organ, ki spremlja izpolnjevanje zagotovil akreditacije sistema, ugotovi, da organi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo več pogojev za svoje imenovanje, o tem obvesti Vlado Republike Slovenije.

(1)Izvedbeni načrt določa način doseganja specifičnih ciljev operativnega programa in je podlaga za pripravo državnega proračuna.

(2)Izvedbeni načrt se sprejme za programsko obdobje 2014–2020 in se dopolnjuje oziroma spreminja najmanj pred vsakokratnim sprejetjem ali spremembo državnega proračuna oziroma po vsakokratnem rebalansu državnega proračuna.

(3)Stopnja sofinanciranja iz proračuna EU se določi glede na skupne upravičene stroške in je lahko glede na način izbora operacije različna, vendar največ do višine, kot je za posamezno prednostno os, sklad in kohezijsko regijo določeno v operativnem programu.

(4)Izvedbeni načrt je vsebinska in finančna razčlenitev operativnega programa.

(5)Prikaz izvedbenega načrta, ki je razčlenjen po prednostni osi, prednostni naložbi, specifičnem cilju, neposrednih proračunskih uporabnikih, po načinu izbora operacij, po skladih, po kohezijskih regijah, po letih in morebitnih drugih atributih, sprejme organ upravljanja in ga objavi na spletni strani skladov EU.

(6)Zaradi zagotovitve porabe vseh razpoložljivih sredstev operativnega programa lahko organ upravljanja ne glede na ostale določbe te uredbe izda odločitve o podpori preko obsega razpoložljivih sredstev, vendar največ do višine, ki za 15 % presega razpoložljive pravice porabe operativnega programa (v nadaljnjem besedilu: varnostna rezerva).

(1)Postopek načrtovanja evropske kohezijske politike se začne s pozivom organa upravljanja posredniškim organom in drugim ministrstvom, naj začnejo pripravljati predloge za izvedbeni načrt, ter jim določi pogoje za ugotavljanje upravičenosti predlaganih načinov izbora operacij in enoten rok za njihovo predložitev.

(2)Posredniški organ o začetku načrtovanja obvesti institucije in organe gospodarskih in socialnih združenj, kohezijskih in razvojnih regij in nevladnih organizacij, katerih predstavniki so člani odbora za spremljanje, lahko pa tudi druge partnerje, za katere presodi, da se obravnavana tematika nanje nanaša.

(3)Če posredniški organ prejme ali sam oblikuje predlog, ki po vsebini ne spada v prednostno naložbo, v katero je vključen, ga pošlje posredniškemu organu tiste prednostne naložbe, v katero ta predlog po vsebini spada, in o tem obvesti predlagatelja predloga.

(4)Posredniški organ na podlagi predlogov za izvedbeni načrt, ki jih je prejel od ministrstev, ki niso v vlogi posredniških organov, in partnerjev, oblikuje predlog za izvedbeni načrt in ga pošlje organu upravljanja z obrazložitvijo, zakaj nekaterih predlogov ni upošteval oziroma jih je upošteval drugače, kot so bili predlagani.

(1)Po prejemu predlogov za izvedbeni načrt organ upravljanja preveri njihovo upravičenost in pripravi skupen predlog za izvedbeni načrt ter ga pošlje v seznanitev posredniškim organom.

(2)Organ upravljanja lahko po lastni presoji, zlasti pa ko gre za dopolnjevanje in usklajevanje podpor, skliče posvetovanje s posredniškimi organi, ki pri takih operacijah sodelujejo. Če se ugotovi, da je za učinkovito doseganje ciljev evropske kohezijske politike primerno trajnejše sodelovanje, se lahko ustanovijo strokovne skupine, kot jih določa operativni program.

(3)Organ upravljanja o skupnem predlogu za izvedbeni načrt skliče tudi vsaj eno posvetovanje, na katero povabi posredniške organe in druga ministrstva, institucije in organe gospodarskih in socialnih združenj, kohezijskih in razvojnih regij in nevladnih organizacij odbora za spremljanje ter morebitne druge partnerje.

(4)Organ upravljanja oceni predloge z vidika njihovega prispevanja k ciljem evropske kohezijske politike in oblikuje usklajen predlog za izvedbeni načrt.

(5)Če predloga ni bilo mogoče uskladiti, organ upravljanja oblikuje svoj predlog za izvedbeni načrt, v obrazložitvi pa navede razloge, zakaj nekaterih predlogov ni upošteval oziroma jih je upošteval drugače, kot so bili predlagani.

(6)(črtan).

(1)Upravičenci do tehnične podpore iz 59. člena Uredbe 1303/2013/EU so udeleženci evropske kohezijske politike iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe.

(2)Združenju mestnih občin sredstva tehnične podpore zagotovi organ upravljanja.

(3)Ne glede na določbe tega poglavja se usklajevanje v okviru prednostnih naložb, ki se nanašajo na tehnično podporo, začne na predlog organa upravljanja, ki z njim seznani posredniške organe.

(4)Organ upravljanja po prejemu pripomb oblikuje končni predlog porabe sredstev tehnične podpore kot sestavni del izvedbenega načrta.

(5)Upravljalna preverjanja za ukrepe tehnične podpore posredniških organov opravlja organ upravljanja.

(1)Izvedbeni načrt je podlaga za prerazporeditev pravic porabe v finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov.

(2)O prerazporejanju pravic porabe odloča organ upravljanja v soglasju s predlagateljem finančnega načrta.

(3)Evidenčni projekti so na ravni prednostne naložbe. Njihov skrbnik je organ upravljanja.

(1)Način izbora operacije je:

1.javni razpis,

2.javni poziv in

3.neposredna potrditev operacije.

(2)Načini izbora operacij so med seboj enakovredni.

(1)Javni razpis se izvede po predpisih, ki urejajo javne finance.

(2)Javni poziv se izvede na način in po postopkih, kot jih določajo predpisi, ki veljajo na področju, na katero se posamezna operacija pretežno nanaša.

(3)Posredniški in izvajalski organi v razpisni dokumentaciji podrobneje opredelijo merila za izbor operacij, ki jih v skladu z 110. členom Uredbe 1303/2013/EU sprejme odbor za spremljanje.

(1)Odločitev o podpori se lahko izda posredniškemu organu brez izvedbe postopka iz prejšnjega člena v naslednjih primerih:

-        če ima operacija neposredno podlago v zakonu ali strategiji na nacionalni ravni,

-        če ima operacija podlago v operativnem programu na nacionalni ravni, dogovoru za razvoj regije ali trajnostni urbani strategiji,

-        če ima operacija podlago v aktu o ustanovitvi javnega zavoda ali javnega sklada, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije,

-        če za posamezno operacijo tako izhaja iz operativnega programa,

-        če ima operacija lastnosti velikega projekta iz 100. člena Uredbe 1303/2013/EU,

-        če v okviru instrumentov, ki se izvajajo na ravni EU, operacija iz petega odstavka 27. člena te uredbe ni bila sofinancirana iz sredstev EU, bila pa je ocenjena pozitivno,

-        če je bilo s pisnim sporazumom dogovorjeno komplementarno financiranje izbrane operacije iz programa Erasmus+ z operacijo iz sredstev evropske kohezijske politike ali

-        če gre za izvajanje finančnih instrumentov.

(2)V primeru iz šeste alineje prejšnjega odstavka se v vlogi za odločitev o podpori operacija lahko dopolni oziroma spremeni tako, da ustreza predpisom, ki veljajo v Republiki Sloveniji, mora pa ohraniti cilje, namene in dejavnosti, na podlagi katerih je bila na ravni EU ocenjena pozitivno.

(1)Posredniški organ pošlje vlogo za odločitev o podpori organu upravljanja.

(2)Vloga za odločitev o podpori vsebuje mnenje ministrstva, pristojnega za finance, o skladnosti državne ali de minimis pomoči, razen v primeru, ko se finančni instrumenti izvajajo v obliki sklada skladov in v primeru, ko ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega organa in upravičenca. Če se vloga za odločitev o podpori nanaša na način izbora operacije v okviru že obstoječe sheme državne ali de minimis pomoči, za katero je ministrstvo, pristojno za finance, že izdalo mnenje o skladnosti državne ali de minimis pomoči, se vlogi za odločitev o podpori priloži že izdano mnenje o skladnosti sheme državne ali de minimis pomoči.

(3)Organ upravljanja pri odločanju o podpori načinu izbora operacije skrbi, da posamezna operacija in vse operacije skupaj ne presežejo pravic porabe na prednostni naložbi, ki so v izvedbenem načrtu predvidene za posamezno prednostno naložbo v posameznem proračunskem obdobju, odločitev o podpori pa izda, če iz pogojev in meril izhaja, da je predlagani način izbora operacije upravičen.

(4)Organ upravljanja izda odločitev o podpori najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge za odločitev o podpori in jo pošlje v vednost tudi organu za potrjevanje in revizijskemu organu. Če vloga ni popolna, je treba najpozneje v sedmih dneh od prejema zahtevati dopolnitev. Dopolnitev je mogoče zahtevati samo enkrat.

(5)Če organ upravljanja po prejemu vloge za odločitev o podpori ugotovi, da gre za veliki projekt, pošlje to vlogo v odločitev Evropski komisiji. Organ upravljanja odločitev Evropske komisije nemudoma po prejemu pošlje posredniškemu organu, v vednost pa tudi organu za potrjevanje in revizijskemu organu.

(6)Odločitev o podpori se lahko ob smiselni uporabi šestega odstavka 65. člena Uredbe 1303/2013/EU izda tudi za operacije, ki že potekajo.

(7)Organ upravljanja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te uredbe oblikuje t.i. »varnostno rezervo« po prednostnih oseh, v skladu z določbo šestega odstavka 18. člena te uredbe.

(1)Z odločitvijo o podpori organ upravljanja odobri finančni prispevek posameznemu načinu izbora operacije.

(2)Po končanem postopku, v katerem se izbere način operacije, posredniški organ poskrbi za uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov.

(3)Če je vrednost pripravljenih projektov nižja od višine javnega razpisa oziroma javnega poziva, neposredni proračunski porabnik, ki ima načrtovane pravice za izvedbo javnega razpisa oziroma javnega poziva na evidenčnem projektu, pripravi predlog za prerazporeditev pravic porabe s proračunske postavke neposrednega proračunskega uporabnika na proračunsko postavko organa upravljanja v okviru evidenčnega projekta. Predlagano prerazporeditev pravic porabe potrdi organ upravljanja.

(4)Če organ upravljanja ugotovi, da je potrebna tudi podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ne glede na 23. člen te uredbe izda odločitev o podpori ministrstvu, pristojnemu za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katero potrdi strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz 32. člena Uredbe 1303/2013/EU.

(5)Če je bila na razpisu EU izbrana za sofinanciranje upravičenih stroškov s sredstvi evropske kohezijske politike operacija, ki omogoča dopolnjevanje sredstev na državni ravni, posredniški organ pa je po presoji operacije izdal predhodno soglasje, organ upravljanja obravnava to operacijo prednostno in vodi postopek po tej uredbi, kot bi bila odločitev o podpori tej operaciji že izdana, in izvede sofinanciranje v skladu s sklepom EU o izboru operacije oziroma kot to izhaja iz pravil razpisa.

(1)Posredniški oziroma izvajalski organ po odločitvi o podpori oziroma po pravnomočnosti sklepa o izboru z upravičencem sklene pogodbo o sofinanciranju.

(2)Pogodba o sofinanciranju mora vsebovati vse določbe, ki jih organ upravljanja določi v navodilih organa upravljanja kot bistvene.

(3)Pogodba o sofinanciranju mora biti v skladu z odločitvijo o podpori vsaj glede predmeta in časovnega poteka operacije ter višine sredstev, razen če iz odločitve o podpori izhaja, da mora pogodba o sofinanciranju vsebovati tudi druge bistvene sestavine.

(4)Če po izdani odločitvi o podpori pri izvajanju operacije nastanejo nove okoliščine, zaradi katerih je treba pogodbo o sofinanciranju spremeniti in se nanašajo na bistvene okoliščine iz prejšnjega odstavka, posredniški organ vloži vlogo za spremembo odločitve o podpori. Organ upravljanja prouči vpliv novih okoliščin na uspešno izvedbo operacije in v 30 dneh izda spremenjeno odločitev o podpori.

(5)Če ministrstvo nastopa hkrati v vlogi posredniškega organa in upravičenca, odločitev o podpori nadomesti pogodbo o sofinanciranju.

(6)Če v vlogi upravičenca nastopa neposredni proračunski uporabnik državnega proračuna, ki ni hkrati posredniški organ, pogodbo o sofinanciranju nadomesti sporazum o izvajanju, ki ga skleneta upravičenec in posredniški organ.

(1)Upravičenec uveljavlja povračilo upravičenih izdatkov z zahtevkom za izplačilo, ki mu priloži dokazila o nastalih stroških in njihovih plačilih. V primeru finančnih instrumentov se zahtevku za izplačilo priloži poročilo, ki izkazuje, da so bili izpolnjeni pogoji za povračilo prispevka EU v državni proračun v skladu z 41. členom Uredbe 1303/2013/EU.

(2)Organ upravljanja, posredniški organ ali izvajalski organ preveri, ali so stroški:

-        dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene,

-        v skladu z rezultati in cilji operacij,

-        dokazani z računi oziroma drugimi knjigovodskimi listinami enake dokazne vrednosti in

-        je zanje priloženo dokazilo o plačilu.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek v primeru finančnih instrumentov organ upravljanja, posredniški organ ali izvajalski organ preveri skladnost izpolnjevanja pogojev za izplačila po 41. členu Uredbe 1303/2013/EU.

(4)Če gre za operacije, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada in katerih višina javne podpore ne presega 50.000 eurov, ali za druge poenostavitve iz 67. in 68. člena Uredbe 1303/2013/EU, se določbe prve, tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena ne uporabljajo.

(5)Posredniški organ oziroma izvajalski organ opravi kontrolo popolnosti in pravilnosti zahtevka za izplačilo v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka za izplačilo, v primeru dopolnitve pa najpozneje v 90 dneh. Če posredniški organ oziroma izvajalski organ vloge ne zavrne, izda odredbo za izplačilo sredstev iz državnega proračuna.

(6)Hkrati z izvedenim izplačilom iz državnega proračuna posredniški organ vzpostavi terjatev do organa za potrjevanje v višini prispevka EU po posamezni operaciji. Terjatev se vzpostavi v informacijskem sistemu MFERAC in je sestavni del plačanega zahtevka za izplačilo.

(1)Organ za potrjevanje opravlja povračila prispevka EU v državni proračun.

(2)Organ za potrjevanje v okviru svojih pristojnosti iz 126. člena Uredbe 1303/2013/EU ponovno preveri zagotovitve organa upravljanja, posredniškega organa oziroma izvajalskega organa iz 125. člena Uredbe 1303/2013/EU.

(3)Če organ za potrjevanje povračila prispevka EU v državni proračun ne zavrne, pripravi odredbo za povračilo prispevka EU v državni proračun.

(1)Upravljalna preverjanja so:

-        administrativna preverjanja,

-        preverjanja na kraju samem in

-        preverjanja opravljanja nalog iz drugega in tretjega odstavka 10. člena ter drugega odstavka 13. člena te uredbe.

(2)Upravljalna preverjanja iz tretje alineje prejšnjega odstavka opravlja v razmerju do posredniškega organa organ upravljanja, v razmerju do izvajalskega organa pa posredniški organ.

(3)Vsebina in način izvajanja upravljalnih preverjanj, popravljalnih ukrepov in finančnih popravkov v primeru odkritih napak in nepravilnosti pri izvajanju evropske kohezijske politike se podrobneje uredijo v navodilih organa upravljanja, ki se objavijo na spletni strani skladov EU.

(1)Izvedba administrativnih preverjanj je pogoj za izplačilo sredstev iz državnega proračuna upravičencu.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se administrativna preverjanja izvedejo po izplačilu sredstev iz državnega proračuna, vendar pred povračilom iz naslova prispevka EU v državni proračun za:

-        stroške dela in stroške drugih obdavčljivih osebnih prejemkov, izplačanih fizičnim osebam, na projektih tehnične podpore in operacijah neposrednega proračunskega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, ali

-        za predplačila in transferje občinam in posrednim proračunskim porabnikom.

(3)Za druge stroške operacij neposrednega proračunskega uporabnika, ki je v vlogi upravičenca, in druge stroške tehnične podpore se administrativna preverjanja izvedejo pred izplačilom iz državnega proračuna, zaključijo pa po izplačilu sredstev iz državnega proračuna.

(4)Kadar je organ upravljanja ali posredniški organ tudi v vlogi upravičenca, sam izvaja administrativno preverjanje in za to zagotovi ločitev funkcij v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe.

(1)Organ upravljanja na podlagi analize tveganj pripravi načrt preverjanj na kraju samem, ki jih bosta opravila organ upravljanja in posredniški organ.

(2)Kadar se na kraju samem preverja posredniški oziroma izvajalski organ, se hkrati opravijo tudi upravljalna preverjanja iz tretje alineje prvega odstavka 31. člena.

(1)Udeleženci evropske kohezijske politike so dolžni preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter poročati o njih.

(2)Udeleženci evropske kohezijske politike so dolžni izvajati finančne popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi. Finančni popravki se določijo na posameznih primerih ugotovljenih neupravičenih izdatkov. Kadar zneska neupravičenih izdatkov ni mogoče natančno določiti, se uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani finančni popravek.

(3)Podlaga za vračilo sredstev so ugotovljene nepravilnosti v poročilih organov, pristojnih za izvajanje upravljalnih preverjanj.

(4)O nepravilnostih se poroča v skladu z navodili revizijskega organa, ki je pristojen za pošiljanje poročil o nepravilnostih OLAF.

(5)V primeru neupravičene porabe sredstev evropske kohezijske politike je posredniški organ v informacijskem sistemu MFERAC dolžan vzpostaviti terjatev do upravičenca, v primeru sistemske nepravilnosti pa organ za potrjevanje vzpostavi terjatev do posredniškega organa oziroma organa upravljanja.

(1)Za obveščanje javnosti in komuniciranje z javnostmi je pristojen organa upravljanja.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so za obveščanje javnosti in komuniciranje z javnostmi na ravni operacije pristojni tudi drugi udeleženci evropske kohezijske politike.

(3)Če gre pri obveščanju javnosti in komuniciranju z javnostmi za trajne upravne naloge, se sredstva za opravljanje teh nalog lahko dodelijo s postavk tehnične podpore organa upravljanja, sredstva za ukrepe obveščanja javnosti in komuniciranje z javnostmi na ravni posamezne operacije pa se zagotovijo znotraj posamezne operacije.

(1)Informacijska podpora za izvajanje evropske kohezijske politike se zagotavlja v informacijskem sistemu organa upravljanja in informacijskih sistemih ministrstva, pristojnega za finance, ki podpirajo pripravo in izvrševanje proračuna. Sistemi so med seboj povezani in sestavljajo enoten informacijski sistem evropske kohezijske politike.

(2)Informacijska podpora zagotavlja enkraten vnos vseh potrebnih podatkov, dostopnost podatkov v skladu z dostopnimi pravicami, sledljivost podatkov in povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi javnega sektorja.

(1)Organ upravljanja udeležencem evropske kohezijske politike za opravljanje nalog zagotavlja vnos podatkov v informacijski sistem organa upravljanja in vpogled vanj.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, omogoči vpogled v enoten finančno-računovodski sistem ministrstva organu upravljanja, organu za potrjevanje, revizijskemu organu in posredniškim organom za opravljanje nalog, kot jih določa ta uredba.

(1)Posredniški organ za finančne instrumente v sodelovanju s sodelujočima ministrstvoma pripravi predlog za izvedbeni načrt in ključne elemente finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, ki jih posreduje organu upravljanja.

(2)Posredniški organ za finančne instrumente v sodelovanju s sodelujočima ministrstvoma opravi postopek izbire izvajalca sklada skladov in organu upravljanja pošlje vlogo za odločitev o podpori.

(3)Posredniški organ za finančne instrumente po odločitvi o podpori z upravičencem sklene sporazum o financiranju.

(1)Usmerjevalni odbor za izvajanje finančnih instrumentov sestavljajo predstavniki:

-        organa upravljanja,

-        ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo,

-        ministrstva, pristojnega za infrastrukturo,

-        ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, in

-        ministrstva, pristojnega za finance.

(2)Pri načrtovanju in izvajanju finančnih instrumentov se posredniški organ za finančne instrumente posvetuje z usmerjevalnim odborom najmanj glede:

-        priprave ključnih elementov finančnih instrumentov v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance,

-        priprave investicijske strategije,

-        priprave predloga izvedbenega načrta,

-        izbire izvajalca sklada skladov in

-        izvajanja finančnih instrumentov skozi polletna in letna poročila, predložena s strani sklada skladov.

(3)Administrativno in tehnično podporo za delovanje usmerjevalnega odbora zagotavlja posredniški organ.

(1)Posredniški organ dopolni administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko preverjanje operacij, ki je bilo že opravljeno v skladu s prvim odstavkom 16. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10, 79/10, 4/13 in 89/14), z vidika zmogljivosti organa, pristojnega za izvajanje projekta, z navedbo njegove tehnične, pravne, finančne in upravne zmogljivosti, skladnosti s pravili o državni pomoči in blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter pripravljenosti na nesreče, kot so določeni v Prilogi II Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (UL L št. 38 z dne 13. 2. 2015, str. 1).

(2)Posredniški organ pošlje izjavo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka organu upravljanja, ki nadaljuje postopek po določbah te uredbe o odločitvi o podpori.

(3)Operacije iz prvega odstavka tega člena se nadaljujejo in dokončajo po določbah te uredbe.

(4)Do sprejetja navodil iz 14. člena te uredbe se smiselno uporabljajo navodila organa upravljanja, kot jih določa Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013.

(1)V letu 2015 se predhodni postopek iz 19. člena te uredbe ne opravi. Postopek priprave in sprejetja izvedbenega načrta se nadaljuje po določbi tretjega odstavka 20. člena te uredbe.

(2)Organ upravljanja poskrbi, da se načini izbora operacij iz prvega odstavka prejšnjega člena in veliki projekti iz 17. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 vključijo v izvedbeni načrt za leto 2015.

Izvajanje operacij iz programskega obdobja 2007–2013 se nadaljuje in dokonča po določbah Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.