Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1B)

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1) se v 21. členu doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko v postopku pred pritožbenim sodiščem druge stopnje po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi vodja pristojnega pritožbenega oddelka s soglasjem vodje pristojnega državnega tožilstva, nastopajo skupaj z višjim državnim tožilcem tudi okrajni oziroma okrožni državni tožilci, ki so vložili oziroma zastopali kazensko obtožbo v postopku na prvi stopnji.«.

V prvem odstavku 32. člena se za besedo »Nepopolne« dodata besedi »ali prepozne«, besedi »s sklepom« pa se črtata. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji, se spremeni tako, da se glasi: »(3) Na podlagi ugotovitev, ki temeljijo na razpisnem gradivu in mnenju vodje državnega tožilstva, lahko Državnotožilski svet opravi preizkuse strokovnega znanja, osebnih lastnosti, sposobnosti in veščin, ki so potrebni za opravljanje državnotožilske službe, psihološke preizkuse ter razgovore s kandidati, in oblikuje mnenje o predlogih za imenovanje. V mnenju razvrsti kandidate glede na oceno o primernosti za imenovanje in utemelji razloge za sprejeto razvrstitev.«. Dosedanji peti odstavek postane četrti, za njim pa se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov iz tretjega odstavka tega člena sprejme Državnotožilski svet.«.

Za 38. členom se dodata nova 38.a in 38.b člen, ki se glasita:

(1)Kodeks državnotožilske etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje državnih tožilcev zaradi varovanja samostojnosti, nepristranskosti in poštenosti državnih tožilcev ter ugleda državnotožilske službe.

(2)Državni tožilci so dolžni spoštovati Kodeks državnotožilske etike pri opravljanju državnotožilske službe ali zunaj nje.

(3)Kodeks državnotožilske etike mora biti objavljen v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.

(1)Generalni državni tožilec sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev v soglasju z Državnotožilskim svetom.

(2)Državnotožilski svet lahko predlaga potrebne spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.

(3)Politika zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev, njene spremembe in dopolnitve se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.«.

V prvem odstavku 62. člena se za besedo »sveta« vejica črta in doda beseda »in«, besedilo »ali v ministrstvo, pristojno za pravosodje« pa se črta.

V četrtem odstavku 70. člena se besedilo »v soglasju z nacionalnim predstavnikom in generalnim državnim tožilcem« nadomesti z besedilom »na podlagi odredbe generalnega državnega tožilca« na koncu stavka pa se za besedo »Sloveniji« doda besedilo »ali na sedežu Eurojusta«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Plačo nacionalnega predstavnika v Eurojustu, namestnika in pomočnika nacionalnega predstavnika uredi vlada z uredbo na način, kot jo ureja zakon, ki ureja plače v javnem sektorju za funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje. Namestniku in pomočniku nacionalnega predstavnika pripada plača v skladu s prejšnjim stavkom, kadar opravljata naloge v tujini. Ne glede na prvi stavek tega odstavka nacionalnemu predstavniku v Eurojustu, namestniku in pomočniku nacionalnega predstavnika pripada najmanj takšna plača, kakršno bi prejemal, če bi opravljal državnotožilsko službo, če je ta plača višja od plače, določene v prvem stavku.«.

V tretjem odstavku 80. člena se pika na koncu stavka črta in doda besedilo, ki se glasi: », ter dejanje po 18. točki prejšnjega odstavka, če ima hujše posledice za samostojnost oziroma ugled poklica državnega tožilca.«.

V prvem odstavku 102. člena se v osmi alinei beseda »po« nadomesti z besedo »o«, za štirinajsto alineo pa dodajo nova petnajsta, šestnajsta, sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta in dvajseta alinea, ki se glasijo: »– sprejme merila in metode za preizkus strokovne usposobljenosti in drugih sposobnosti kandidatov; – na predlog vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije odloča o predlogu za dodelitev državnega pravobranilca za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije; – sprejme Kodeks državnotožilske etike; – imenuje Komisijo za etiko in integriteto; – daje soglasje k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev in spremlja njeno uresničevanje; – predlaga spremembe ali dopolnitve politike zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev.«. Dosedanja petnajsta alinea prvega odstavka postane enaindvajseta alinea prvega odstavka.

Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:

(1)Pri Državnotožilskem svetu se imenuje Komisija za etiko in integriteto, ki ima te naloge: – sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa državnotožilske etike; – izdaja priporočila za spoštovanje pravil državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike; – sprejema smernice s področja državnotožilske etike in integritete v skladu s Kodeksom državnotožilske etike; – v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje državnih tožilcev na področju državnotožilske etike in integritete.

(2)Člani Komisije za etiko in integriteto so le državni tožilci. Podrobnejša sestava, imenovanje in način dela Komisije za etiko in integriteto so določeni s poslovnikom Državnotožilskega sveta.

(3)Načelna mnenja glede vrste kršitev Kodeksa državnotožilske etike se objavijo v notranjem tožilskem glasilu in na spletnih straneh Vrhovnega državnega tožilstva.«.

Prvi odstavek 137. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za opravljanje pravnega dela ima državno tožilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki in imajo opravljen pravniški državni izpit.«. V tretjem odstavku se za besedo »katerih« doda beseda »lahko«.

V šestem odstavku 158. člena se beseda »ministrstva« nadomesti z besedama »državnega tožilstva«.

V prvem odstavku 166. člena se besedna zveza »in ministrstva« črta. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka ministrstvo oziroma Vrhovno državno tožilstvo obdeluje naslednje osebne podatke o državnih tožilcih in javnih uslužbencih državnih tožilstev, ki jim je podeljeno priznanje: osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, funkcijo, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsto priznanja. Zaradi zagotavljanja obveščanja javnosti, podelitve javnih priznanj državnim tožilcem in javnim uslužbencem državnih tožilstev ter preglednega delovanja in spoštovanja ugleda državnega tožilstva so osebno ime, strokovni naslov, znanstveni naslov, funkcija, naziv ali delovno mesto, razlog podelitve in vrsta priznanja javni.«. V tretjem odstavku se besedna zveza »in ministrstva« črta.

Četrti odstavek 180. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Roke hrambe dokumentarnega gradiva, ki se hrani na državnem tožilstvu, določa Državnotožilski red s klasifikacijskim načrtom.«.

V četrtem odstavku 191. člena se v prvem stavku za besedo »Pri« doda besedilo »Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije in pri«. Peti odstavek 191. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Pri Vrhovnem državnem tožilstvu so organizirani oddelki za reševanje kazenskih zadev, civilnih in upravnih zadev, za strokovni nadzor, za izobraževanje, za spremljanje in razvoj državnotožilske uprave in za druga področja v skladu s potrebami dela. Z letnim razporedom dela se lahko določi, da v posameznih oddelkih opravljajo naloge vsi vrhovni državni tožilci in dodeljeni državni tožilci na vrhovnem državnem tožilstvu.«.

Četrti odstavek 192. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) SDT je izključno pristojen za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora ali v zvezi z njim ter za vložitev predloga in zastopanje v postopku izvršbe.«.

Peti odstavek 193. člena se črta. Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

Naslov 195. člena se spremeni tako, da se glasi: »(imenovanje, premestitev in dodelitev na SDT)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri imenovanju, premestitvi in dodelitvi državnih tožilcev na SDT se posebej upošteva trajanje državnotožilske službe, zadnja ocena državnotožilske službe in pridobljene izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT, za kandidate za imenovanje, ki niso državni tožilci, pa opravljanje primerljive službe in pridobljene primerljive izkušnje s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti SDT.«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Imenovanje na prosto državnotožilsko mesto na SDT se opravi po postopku za imenovanje državnega tožilca v skladu z določbami 28. do 36. člena tega zakona.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji, se črta besedilo »imenovanju,«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V šestem odstavku 198. člena se besedilo »z obrazloženim predlogom zaprosi vodjo SDT, da se zadeva dodeli v obravnavo SDT.« nadomesti z besedilom »vodji SDT poda obrazložen predlog, da se zadeva obravnava pri SDT, lahko pa tudi predlaga, da jo obravnava državni tožilec pristojnega okrožnega državnega tožilstva na podlagi dodatne dodelitve v SDT (četrti odstavek 193. člena tega zakona).«.

Za 203. členom se doda novo Tretje a) poglavje ter 203.a člen, ki se glasi:

(1)Pri SDT deluje oddelek za postopke v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora (v nadaljnjem besedilu: Civilno finančni oddelek).

(2)V skladu z določbami zakona, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, Civilno finančni oddelek sodeluje s krajevno in stvarno pristojnimi državnimi tožilstvi, ki vodijo predkazenske ali kazenske postopke, povezane s sumom obstoja premoženja nezakonitega izvora, oziroma finančne preiskave po zakonu, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora.

(3)Za opravljanje zahtevnejših strokovnih del s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Civilno finančnega oddelka se na SDT lahko dodeli državni pravobranilec.

(4)O predlogu za dodelitev državnega pravobranilca odloča Državnotožilski svet na predlog vodje SDT. Odločitev o predlogu vodje SDT skupaj s predlogom za dodelitev državnega pravobranilca pošlje Državnotožilski svet generalnemu državnemu pravobranilcu. O dodelitvi državnega pravobranilca na SDT odloča generalni državni pravobranilec v skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo v delu, ki se nanaša na premestitev in dodelitev sodnika. Generalni državni pravobranilec pred odločitvijo pridobi pisno soglasje državnega pravobranilca in mnenje vodje oddelka, na katerem opravlja naloge. Prijava državnega pravobranilca na poziv k prijavam za dodelitev šteje za pisno soglasje.

(5)Državni pravobranilec, ki je za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Civilno finančnega oddelka dodeljen na SDT, obdrži pravico uporabljati naziv državni pravobranilec in mu obveznosti, ki izhajajo iz njegovih nalog, ne mirujejo.

(6)Državni pravobranilec, ki je za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog s področja obravnavanja zadev iz pristojnosti Civilno finančnega oddelka dodeljen na SDT, je lahko v tem času v celoti ali deloma oproščen opravljanja nalog državnega pravobranilstva. O oprostitvi opravljanja nalog državnega pravobranilstva odloča generalni državni pravobranilec.«.

V 205. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Za potrebe poenostavitve neposrednih stikov in sodelovanja med pristojnimi organi, ki vodijo postopke v zadevah iz prvega odstavka 206. člena tega zakona v Republiki Sloveniji in organi drugih držav članic, deluje SIC kot kontaktna točka. Naloga kontaktne točke je spodbujanje in pomoč pri izvajanju mednarodnega sodelovanja med pristojnimi domačimi in tujimi organi z aktivnim posredovanjem in vzpostavljanjem neposrednih stikov s pristojnimi kontaktnimi točkami ali službami drugih držav članic.«.

V prvem odstavku 208. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. da ima v Republiki Sloveniji zaključeno najmanj visokošolsko izobraževanje prve stopnje ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja;«.

(1)Državnotožilski svet sprejme Kodeks državnotožilske etike v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Državnotožilski svet imenuje Komisijo za etiko in integriteto v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(1)Postopki imenovanja, dodelitev in premestitev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Za dodelitev državnega pravobranilca na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije se do ustrezne ureditve dodelitve državnega pravobranilca v zakonu, ki ureja organizacijo in delovanje državnega pravobranilstva, uporabljajo določbe 203.a člena zakona.

(3)Disciplinski postopki, ki so se začeli na podlagi zahteve, vložene do uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih predpisih.

(1)Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 7/12, 29/12 in 38/13), Poslovnik Državnotožilskega sveta (Uradni list RS, št. 106/11) in Pravilnik o organizaciji, obveščanju in delu Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 7/12) se uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09, 23/09, 51/10, 67/10, 80/10, 41/12, 68/12 in 47/13) se uskladi z določbami tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3)Do uskladitve podzakonskih aktov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe podzakonskih aktov, izdanih na podlagi Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1), če niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Generalni državni tožilec sprejme politiko zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj ter izpostavljenosti državnih tožilstev v skladu s prvim odstavkom 38.b člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-07/14-10/21 Ljubljana, dne 9. marca 2015 EPA 249-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik