46. člen

(1)Delavcem za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, pripadajo dodatki, ki jih delodajalec lahko določi: - v odstotku od osnovne plače, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu delodajalca ali - v nominalnem znesku, kar se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.

(2)V primeru, da so dodatki pri delodajalcu določeni v odstotkih, veljajo višine, določene v tej kolektivni pogodbi, in sicer: Tabela 5: nočno delo 50 % nadurno delo 45 % delo ob nedeljah 50 % delo na praznike in dela proste dneve po zakonu 50 % delo v popoldanski izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v 2 izmenah oziroma turnusu 10 % prekinitev dela za 1 uro ali več 10 % nočno delo 50 % nadurno delo 45 % delo ob nedeljah 50 % delo na praznike in dela proste dneve po zakonu 50 % delo v popoldanski izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v 2 izmenah oziroma turnusu 10 % prekinitev dela za 1 uro ali več 10 %

(3)V primeru, da so dodatki pri delodajalcu opredeljeni v nominalnem znesku, se njihova višina določi v podjetniški kolektivni pogodbi.

(4)Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatki pripadajo.

(5)Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan praznika ali dela proste dni po zakonu ter dodatka za delo v nedeljo.

(6)Delavcu pripada nadomestilo za čas pripravljenosti na domu najmanj v višini 5 % od osnovne plače delavca za poln delovni čas. Čas, ko je delavec na domu v pripravljenosti za delo, se posameznemu delavcu ne more odrediti za več kot 10 dni na mesec. Pripravljenost na domu je delovna obveznost in se ne šteje v delovni čas.

(7)Če mora delavec zaradi potrebe nepretrganega proizvodnega procesa ali narave dela delati tudi na dan praznika oziroma drugi dela prosti dan po zakonu, se mu zagotovi prosti dan z nadomestilom plače na kakšen drug delovni dan, najkasneje v enem mesecu, če to ni možno, pa se delavcu namesto prostega dneva zagotovi dodatek v višini 100 % osnovne plače.