Pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi

S tem pravilnikom se urejajo postopki in način dela ter varnostni in drugi ukrepi pri najdbi, zavarovanju, odkrivanju, identifikaciji, odstranjevanju, prevozu in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: NUS) ter evidence varstva pred NUS.

NUS so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije in druga prosto ležeča eksplozivna sredstva v naravnem okolju, ki so polnjena z eksplozivi ali eksplozivnimi zmesmi ter ogrožajo varnost ljudi in premoženja. NUS so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena. Med NUS se po tem pravilniku ne štejejo eksplozivna sredstva, ki so:

-        predmet kaznivih dejanj ali prekrškov ter druga sredstva, ki so predana policiji, pa niso posledica preteklih vojnih aktivnosti;

-        vojaška sredstva, ki jih uporablja Slovenska vojska ali druga vojaška sestava na vajah ali drugih oblikah usposabljanja. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ta pravilnik lahko smiselno uporablja v Policiji oziroma Slovenski vojski, če o tem odločita pristojna ministra.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) organizira, opremlja in usposablja enoto za varstvo pred NUS na državni ravni kot enoto Civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: Državna enota za varstvo pred NUS) ter zagotavlja pogoje za delo pripadnikov te enote pri izvajanju ukrepa varstva pred NUS.

Izvajanje ukrepa varstva pred NUS se natančneje opredeli v naslednjih dokumentih:

-        standardni operativni postopek (v nadaljnjem besedilu: SOP) ob najdbi NUS;

-        postopkovnik za delo na področju varstva pred NUS (v nadaljnjem besedilu: postopkovnik).

SOP ob najdbi NUS je osnovni dokument za delo operaterja v regijskem centru za obveščanje in vsebuje:

-        navodilo za zajem podatkov od prijavitelja;

-        navodila za aktiviranje pripadnikov enote za varstvo pred NUS;

-        način napotitve na intervencijo;

-        navodila za alarmiranje in obveščanje;

-        navodila za ravnanje v primeru manjše ali večje ogroženosti;

-        poročanje o intervenciji.

Postopkovnik opisuje tehnične in operativne postopke (pravila stroke), ki jih pri delu z NUS morajo izvajati pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS. SOP ob najdbi NUS in postopkovnik izdela organizacijska enota uprave, pristojna za izvajanje ukrepa varstva pred NUS (v nadaljnjem besedilu: pristojna enota uprave), potrdi pa ju generalni direktor uprave.

Vodja intervencije v sodelovanju s poveljnikom Državne enote za varstvo pred NUS za posamezno zahtevnejšo intervencijo, uničenje ali razstavljanje NUS pripravi elaborat za izvajanje aktivnosti, ki ga potrdi odgovorna oseba za izvajanje ukrepa varstva pred NUS v upravi (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba) in podpiše generalni direktor uprave. Elaborat iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.namen in cilje intervencije z oceno ogroženosti;

2.podatke o območjih, ki so predvidena za pregled, odstranitev, prevoz in uničenje NUS;

3.načrt zavarovanja ožjega in širšega območja intervencije;

4.operativni načrt za izvajanje pregleda, identifikacijo, odstranitev, začasno skladiščenje ali uničenje NUS s postopkovniki;

5.program priprave udeležencev za izvajanje aktivnosti;

6.navodilo za izvajanje varnostnih ukrepov;

7.dnevne načrte dela;

8.navodilo o skladiščenju, prevzemu, prevozu in uničenju NUS (odvisno od predvidenih aktivnosti);

9.navodilo o uporabi sredstev zvez;

10.seznam udeležencev;

11.seznam drugih enot ali služb za izvedbo aktivnosti;

12.seznam materialno tehničnih sredstev;

13.navodilo o uporabi posebnih vrst prevoza (helikopterjev, vodnih plovil, žičnice in podobno);

14.oceno stroškov intervencije.

Varstvo pred NUS izvajajo pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS, ki imajo pooblastila ministra za obrambo za varstvo pred NUS (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo). Pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS varstvo pred NUS opravljajo poklicno ali na podlagi razporeditve na ustrezne dolžnosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ob večjih intervencijah lahko, v skladu z elaboratom iz prejšnjega člena, z Državno enoto za varstvo pred NUS sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske, policije in drugih enot ali služb oziroma druge osebe, ki so nujno potrebne za izvedbo nalog oziroma opravil z njihovega področja dela, ter so ustrezno usposobljene in opremljene.

Pooblastilo se lahko izda tistim pripadnikom Državne enote za varstvo pred NUS, ki so uspešno opravili ali imajo priznano uvajalno in temeljno usposabljanje za varstvo pred NUS. Pooblastilo se izda za pet let in se vsako leto podaljšuje v skladu s tem pravilnikom. Za opravljanje del na področju varstva pred NUS je pogoj tudi uspešno opravljen obdobni zdravniški pregled. Pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS, ki so uspešno opravili teoretični del uvajalnega in temeljnega usposabljanja in so s tem pridobili status pripravnika, lahko izvajajo neposredne naloge varstva pred NUS izključno pod nadzorom vodje aktivnosti. Osebam, ki so uspešno opravile uvajalno in temeljno usposabljanje po tem pravilniku, pa niso pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS, se izda le potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju.

Pooblastilo se pripadniku Državne enote za varstvo pred NUS podaljša vsako leto, če:

-        izpolnjuje zdravstvene pogoje;

-        uspešno opravlja naloge s področja varstva pred NUS ali uspešno opravi dopolnilno usposabljanje. Pooblastilo se pripadniku Državne enote za varstvo pred NUS odvzame oziroma se mu ne podaljša, če:

-        ne ravna v skladu s predpisi o varstvu pred NUS ali s pravili stroke in s tem ogroža varnost ljudi in premoženja;

-        uspešno ne opravi zdravniškega pregleda;

-        je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje v zvezi z eksplozivnimi snovmi ali orožjem ali druga kazniva dejanja oziroma prekrške z elementi nasilja;

-        se s pisno izjavo odpove pogodbi o opravljanju nalog v Državni enoti za varstvo pred NUS. O odpovedi pogodbe o opravljanju nalog v Državni enoti za varstvo pred NUS iz četrte alineje prejšnjega odstavka upravni organ, pristojen za strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki pripadnika vodi v evidenci, izda ugotovitveno odločbo. Mnenje o uspešnem opravljanju nalog varstva pred NUS iz prvega odstavka tega člena daje za posameznega pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS poveljnik enote oziroma odgovorna oseba, za poveljnika enote pa odgovorna oseba. Poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS ali odgovorna oseba predlaga tudi odvzem pooblastila.

Vodja aktivnosti pri izvajanju nalog s področja varstva pred NUS lahko vključi tudi druge osebe, ki nimajo pooblastila in niso neposredno povezane z delom z NUS, so pa nujno potrebne za izvedbo aktivnosti. Te osebe je treba navesti v elaboratu aktivnosti in opredeliti njihove naloge. S podpisom elaborata navedena oseba potrdi seznanjenost s celotno aktivnostjo in prevzame odgovornost za strokovno izvedbo dela na svojem področju. Vodja aktivnosti mora osebe iz prejšnjega odstavka natančno seznaniti z vsemi varnostnimi ukrepi, navedenimi v elaboratu iz 7. člena tega pravilnika, ki so namenjeni zagotavljanju varnosti in zdravja teh oseb.

Uvajalna, temeljna in dopolnilna usposabljanja pripadnikov Državne enote za varstvo pred NUS organizira in izvaja Izobraževalni center za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: ICZR) v sestavi uprave, po predpisanih programih usposabljanja v skladu z zakonom. V programih usposabljanja iz prejšnjega odstavka morajo biti razdelane teme, določeni kriteriji za udeležence in predavatelje ter določena vadbena in druga sredstva za izvedbo. Za vsako temo, ki se izvaja praktično, mora biti izdelana ocena tveganja in določeni ukrepi za preprečitev nesreče (zagotovljena sledljivost, preprečitev predčasnega proženja, ukrepi varstva pri delu, varovanje in drugo). Z usposabljanji iz prvega odstavka tega člena so izenačena tudi usposabljanja, ki so po obsegu in vsebini primerljiva s programi iz prvega odstavka tega člena. O priznavanju primerljivih programov usposabljanja odloča generalni direktor uprave na predlog ICZR. Kandidat, ki mu je bilo priznano usposabljanje na podlagi prejšnjega odstavka, mora pred razporeditvijo v Državno enoto za varstvo pred NUS opraviti preizkus znanja pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor uprave, in jo sestavljajo vodja programa usposabljanja in dva predavatelja s tega področja.

Vsa učna sredstva, ki se uporabljajo pri usposabljanju za varstvo pred NUS, morajo biti predhodno identificirana, pregledana, očiščena eksplozivov, smodnikov in pirotehničnih zmesi. Za vsako učno sredstvo se izdela identifikacijski list, ki vsebuje:

-        evidenčno številko;

-        naziv učnega sredstva;

-        slikovno gradivo;

-        strokovno tehnične lastnosti učnega sredstva;

-        podpise članov Komisije za potrditev identifikacijskega lista iz tretjega odstavka tega člena. Identifikacijski listi se uporabljajo za potrebe usposabljanja in pri izvajanju operativnih nalog varstva pred NUS. Identifikacijski listi se izdelajo za vsa najdena NUS v Republiki Sloveniji. Identifikacijske liste potrjuje tričlanska Komisija za potrditev identifikacijskih listov, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja minsko eksplozivnih sredstev, imenuje pa jo generalni direktor uprave na predlog ICZR. V prostorih, kjer se hranijo učna sredstva, ki se uporabljajo pri usposabljanju na področju varstva pred NUS, morajo biti na vidnem mestu izobešena opozorila o varnem ravnanju z njimi. V prostore, v katerih se hranijo učna sredstva za usposabljanje ali v katerih se izvaja usposabljanje varstva pred NUS, imajo vstop samo pooblaščene osebe, udeleženci pa le v spremstvu predavateljev oziroma inštruktorjev. O vstopu v te prostore se vodi evidenca, ki vsebuje podatke o datumu vstopa, imenu in priimku oseb, ki so vstopile v prostore, uri prihoda in odhoda, namenu vstopa, ter podpis oseb, ki so vstopile v prostore. Za teme pri usposabljanju, pri katerih se uporabljajo eksplozivi in inicialna sredstva, se izdela elaborat iz 7. člena tega pravilnika. Za praktično usposabljanje se lahko uporabljajo vojaško neizstreljeno strelivo, minsko-eksplozivna sredstva, namenjena za uničenje, in NUS. V primeru uvedbe novih tehnologij za uničevanje NUS oziroma novih vrst eksplozivnih sredstev se, pred njihovo uvedbo v operativno uporabo, izvede njihovo testiranje in po uspešnem testiranju, tudi usposabljanje pripadnikov enote za varstvo pred NUS.

Prijavo o najdbi NUS sprejme regijski center za obveščanje v skladu s predpisi o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Regijski center za obveščanje v primeru najdbe NUS o najdbi obvešča v skladu s SOP. Operater v regijskem centru za obveščanje ob posamičnih najdbah NUS izda delovni nalog za vodjo intervencije oziroma pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS. Vodja intervencije ob prihodu na kraj najdbe NUS v skladu z oceno ogroženosti in sodelovanju s pripadniki policije zavaruje ogroženo območje oziroma prepreči dostop vanj. V skladu s Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Zakon o ratifikaciji Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/97), o najdbah NUS, ki vsebujejo bojne strupe, uprava obvesti tudi Urad Republike Slovenije za kemikalije.

Kadar je podana višja stopnja ogroženosti, se odkrivanje, identifikacija, varovanje in odstranjevanje NUS izvaja v skladu z elaboratom iz 7. člena tega pravilnika. Po pregledu zemljišča izda vodja intervencije pisno potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bilo zemljišče pregledano (opis metode pregleda), in poda oceno ali bo potreben dodaten pregled. Vsako najdeno ali odkrito NUS se označi z evidenčno številko, ki se jo pritrdi na NUS. Evidenčna številka se določa sprotno. Gre za devetmestno število, pri čemer so prva tri mesta številka pooblastila vodje intervencije oziroma pripadnika Državne enote za varstvo pred NUS, drugi dve mesti sta leto najdbe NUS, preostala štiri mesta pa so za določitev tekoče številke najdenega NUS. V primeru utemeljenega suma, da so na določenem zemljišču, na katerem se bodo izvajala gradbena ali druga dela, NUS, lahko izvajalec od uprave zahteva pregled zemljišča. Pregled zemljišča opravi Državna enota za varstvo pred NUS na podlagi elaborata za izvajanje aktivnosti. Izvajalec lahko začne z deli le na podlagi pisnega potrdila iz prvega odstavka tega člena. Če gre za gospodarsko dejavnost, stroški preiskave zemljišča bremenijo investitorja.

Pri izvajanju varstva pred NUS se izvajajo ukrepi, ki zagotavljajo varno delo. Ukrepi se določijo s postopkovnikom. Pri izvajanju varstva pred NUS pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS uporabljajo zaščitno opremo, v skladu z določbami zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in postopkovnikom. Pri izvajanju nalog varstva pred NUS v bližini objektov, v katerih so ljudje, lahko vodja intervencije, na podlagi ocene ogroženosti, odredi evakuacijo iz ogroženega območja in prepove gibanje, zadrževanje ali približevanje mestu najdbe NUS.

NUS, ki so najdena, se lahko odstranijo s kraja najdbe le, kadar je bilo v postopku identifikacije in ocene stanja najdenega sredstva ugotovljeno, da je takšno ravnanje mogoče ter je zagotovljena varnost pri odstranjevanju in prevozu. Oceno tveganja poda, na podlagi ogleda in identifikacije NUS, vodja intervencije in jo v pisni obliki priloži h končnem poročilu o intervenciji. NUS se lahko prenaša ročno ali s tehničnimi pripomočki, pri čemer je treba upoštevati pravila stroke in varstva pri delu.

Način prevoza se prilagodi vrsti in stanju najdenega NUS. Pri prevozu NUS mora biti zagotovljena najvišja stopnja varnosti, in sicer, da je NUS pri prevozu pritrjeno ali shranjeno v ustrezni embalaži tako, da je gibanje onemogočeno. NUS se prevažajo v skladu s predpisi o prevozu nevarnega blaga. Eksplozivi in inicialna sredstva se prevažajo na način, ki je določen s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

Za prevoz NUS se lahko uporabljajo vozila, prirejena za prevoz NUS, in sicer terenska vozila, poltovorna in tovorna vozila za prevoz NUS velikih dimenzij in teže. NUS se mora prevažati v namenskem oziroma tovornem delu vozila. Pri prevozu NUS z vozilom sta lahko v vozilu le voznik in sovoznik.

Razstavljena in tista NUS, ki po strokovni oceni (identifikacija in ocena stanja) ne predstavljajo nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter okolje, se lahko začasno skladiščijo v za to namenjenih objektih. V objektu, ki je namenjen za začasno hrambo NUS, se lahko hrani do 200 kg ekvivalenta čistega eksploziva (TNT) oziroma do višine količine čistega eksploziva, ki jo predpiše strokovna organizacija, pristojna za objekt oziroma premično skladišče, oziroma proizvajalec. Začasna hramba pomeni obdobje, ki ni daljše od 90 dni. Na utemeljen predlog poveljnika Državne enote za varstvo pred NUS lahko generalni direktor uprave odobri podaljšanje začasne hrambe NUS, vendar za največ do 90 dni. Objekt, kjer se začasno skladiščijo NUS, mora biti označen ter tehnično ali fizično varovan. V objektu mora biti evidenčna knjiga ali druga oblika evidentiranja, ki izkazuje natančno evidenco o vsebini skladiščenih NUS z datumi vnosa in iznosa posameznega NUS. NUS, ki so polnjena z bojnimi strupi, se hranijo v hermetični embalaži, ki omogoča detekcijo plina oziroma preprečuje izhajanje plina v okolje, in v posebnem objektu. Objekt za ta namen je označen in tehnično varovan. Skladiščenje teh sredstev mora biti v skladu s Konvencijo o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju. Osebe, ki rokujejo s temi sredstvi, morajo nositi ustrezno zaščitno opremo, ki je določena v postopkovniku.

Pri skladiščenju eksploziva in inicialnih sredstev se uporabljajo predpisi o eksplozivnih snoveh ter o drugih nevarnih snoveh.

NUS se uničujejo na poligonu za uničevanje NUS ali na kraju najdbe v skladu s strokovno oceno vodje uničenja oziroma vodje intervencije. Poligon za uničevanje NUS je prostor, ki omogoča varno uničevanje NUS ob izpolnjevanju varnostnih ukrepov. Zahteve za ureditev posameznega poligona za uničevanje NUS določi generalni direktor uprave. Uničevanje NUS se izvede na kraju najdbe, če NUS zaradi varnostnih razlogov ni mogoče prestaviti ali pripraviti za prevoz. Pri tem se morajo izvesti potrebni varnostni ukrepi, ki zmanjšajo vpliv in škodo na objektih ter okolje v izračunanem območju delovanja NUS ob uničenju. O takšnem uničenju NUS mora biti predhodno obveščen vodja pristojne izpostave uprave, Operativno-komunikacijski center pristojne policijske uprave in župan občine, na območju katere se NUS uničuje.

Za poligon, kjer se uničujejo NUS, se izdela navodilo za uporabo poligona, v katerem se določijo zlasti namembnost, pogoje uporabe, načine in zahteve za varovanje poligona ter skupna teža eksploziva v NUS, ki se lahko uničuje istočasno. Navodila za uporabo posameznega poligona za uničevanje NUS določi generalni direktor uprave.

Način uničenja, vrsto in količino eksplozivov in inicialnih sredstev ter druga dela in opravila v zvezi z uničenjem NUS določi, na podlagi pravil stroke ob upoštevanju vrste, količine in teže NUS, vodja intervencije oziroma, v primeru uničenja na poligonu, vodja aktivnosti na poligonu.

Kraj najdbe NUS je treba, če ni izvedena takojšnja odstranitev NUS, takoj po odkritju ustrezno označiti z vidno oznako, tablo z ustrezno oznako ali trakom za označevanje, ki opozarja na nevarnost. Kraj najdbe je treba v dogovoru s policijo fizično zavarovati in zagotoviti pogoje, da nepooblaščene osebe ne bodo imele dostopa do NUS.

V primeru najdbe NUS v morju Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, v dogovoru s poveljnikom Državne enote za varstvo pred NUS, vodjo intervencije in policijo, odredi prevoz na lokacijo za začasno odlaganje.

Po končanem uničenju NUS vodja intervencije podrobno pregleda območje uničevanja NUS in ugotovi ali je bilo uničenje popolno. Preden se ne ugotovi, da so vsa NUS uničena oziroma v takšnem stanju, da ne predstavljajo nadaljnje nevarnosti, se območja uničevanja NUS po izvedbi uničevanja ne sme zapustiti.

Uprava je pristojna za vodenje evidenc najdenih in uničenih NUS. Evidence so opredeljene v obrazcih NUS1, NUS2, NUS3, NUS4, NUSA in NUSB, ki so v prilogi tega pravilnika. O izvajanju varstva pred NUS pristojna enota uprave izdela letno poročilo o izvajanju varstva pred NUS do 31. januarja za preteklo leto.

Vodja intervencije o vsaki intervenciji pripravi poročilo o odstranitvi oziroma uničenju NUS na obrazcih iz priloge tega pravilnika. Vsako najdeno NUS se mora označiti z evidenčno številko in izdelati foto dokumentacija (slika kraja najdbe, slika označenega NUS...). Poročilo se izdela tudi v Informacijskem sistemu poročanja o intervencijah in nesrečah uprave (SPIN). Na podlagi izpolnjenih obrazcev iz priloge tega pravilnika pristojna enota uprave vodi evidenco o številu in vrsti NUS, načinu hrambe in uničevanju NUS, številu intervencij in vključevanju oseb, ki so intervencije izvedle. Po končanem uničevanju NUS vodja aktivnosti izdela poročilo o uničevanju NUS in ga pošlje generalnemu direktorju uprave.

Sredstva za izvajanje ukrepa varstva pred NUS ter usposabljanje, opremljanje in delovanje enote za varstvo pred NUS zagotavlja uprava.

Pripadniku Državne enote za varstvo pred NUS za izvajanje varstva pred NUS pripada poleg nadomestil in povračil, predpisanih za pripadnike Civilne zaščite ali delavce uprave, če gre za poklicne pripadnike teh enot, tudi nadomestilo za posebne obremenitve pri izvajanju varstva pred NUS. Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi meril, ki jih predpiše generalni direktor uprave. Merila obsegajo zlasti:

-        preiskovanje terena na različne načine;

-        odstranjevanje NUS;

-        razdaljo prevoza NUS;

-        vrsto NUS (z ali brez vžigalnika, izstreljena, neizstreljena in podobno);

-        količino odstranjenih NUS;

-        posebne nevarnosti (NUS z bojnimi strupi in podobno). Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se izplača na podlagi pogodbe, sklenjene s pripadnikom enote za varstvo pred NUS, in se obračuna na podlagi poročila iz 29. člena tega pravilnika.

Navodila, merila in evidence iz tega pravilnika se izdajo v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega pravilnika. Navodila in merila, izdana na podlagi Pravilnika o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Uradni list RS, št. 21/03 in 7/11), se uporabljajo do izteka roka iz prejšnjega odstavka. Pooblastila za varstvo pred NUS, izdana pred uveljavitvijo tega pravilnika, veljajo do poteka njihove veljavnosti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varstvu pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (Uradni list RS, št. 21/03 in 7/11).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-121/2014-14 Ljubljana, dne 6. januarja 2015 EVA 2013-1911-0020 Janko Veber l.r. Minister za obrambo Obrazec NUS-A: Letno poročilo o najdenih, skladiščenih in uničenih neeksplodiranih ubojnih sredstvih ter finančnih stroških Obrazec NUS-B: Evidenca skladiščenja minsko-eksplozivnih sredstev in neeksplodiranih ubojnih sredstev Obrazec NUS-1: Prijava najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev Obrazec NUS-2: Poročilo o izvedbenih postopkih z najdenim neeksplodiranim ubojnim sredstvom Obrazec NUS-3: Poročilo o prevozu in uničevanju neeksplodiranih ubojnih sredstev Obrazec NUS-4: Obračun za izplačilo nagrade in drugih stroškov pri izvajanju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi