4. člen BAEIDO

1. V tem sporazumu izraz »rezident države pogodbenice« pomeni: a) za Slovenijo: vsako osebo, ki mora po slovenski zakonodaji plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila; ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v Sloveniji samo v zvezi z dohodki iz virov v Sloveniji; b) za Združene arabske emirate: posameznika, ki ima stalno prebivališče v Združenih arabskih emiratih in je državljan Združenih arabskih emiratov, ter podjetje, ki je ustanovljeno in ima sedež dejanske uprave v Združenih arabskih emiratih. 2. Za namen prvega odstavka »rezident države pogodbenice« vključuje: a) vlado te države pogodbenice in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast ali centralno banko; b) vladno ustanovo, ustanovljeno v tej državi pogodbenici po javnem pravu, kot je korporacija, sklad, organ oblasti, fundacija, agencija ali drug podoben subjekt; c) subjekt, ustanovljen v tej državi pogodbenici, katerega celotni kapital je zagotovila ta država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast ali vladna ustanova, kot je opredeljena v pododstavku b, skupaj z drugimi državami. 3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako: a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in gospodarske stike (središče življenjskih interesov); b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče; c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je; d) če njegovega statusa ni mogoče določiti po določbah pododstavkov od a do c, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom. 4. Kadar je zaradi določb prvega in drugega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je sedež njene dejanske uprave.