23. člen BAEIDO

1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kakor so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic. 2. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kakor je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne razlaga kot zavezujoča za državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom. 3. Razen kadar se ne uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri ugotavljanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. 4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, v prvi omenjeni državi ne smejo biti zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kakor so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države. 5. Nič v tem členu se ne sme razlagati tako, kot da državo pogodbenico pravno zavezuje, da rezidentom druge države pogodbenice prizna ugodno obravnavo, prednost ali privilegij, ki ga lahko podeli kateri koli drugi državi ali njenim rezidentom zaradi oblikovanja carinske unije, gospodarske unije, območja proste trgovine ali drugega regionalnega ali podregionalnega dogovora, ki se v celoti ali pretežno nanaša na pretok kapitala in/ali obdavčevanje, in katerih članica je lahko prva omenjena država. 6. Določbe tega člena se ne glede na določbe 2. člena uporabljajo za davke vseh vrst in opisov.