Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Ta uredba določa splošne in posebne pogoje za dodeljevanje regionalnih državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: pomoč), spodbude po pravilu de minimis, pomoč za tekoče poslovanje ter način uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje iz 27., 28., 30. in 31. člena Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(1)Prejemniki pomoči iz prejšnjega člena te uredbe so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podjetje), pod pogoji iz zakona in te uredbe.

(2)Mikro, mala in srednje velika podjetja po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: MSP) so podjetja, kakor jih določa Priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

Cilj pomoči je spodbujati skladni regionalni razvoj na konkurenčnem notranjem trgu z znižanjem stroškov podjetjem, kar ima ugodne učinke na izboljšanje relativnega položaja manj razvitih upravičenih območij »a« in »c« v skladu z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči, v primerjavi z območji v soseščini glede gospodarske razvitosti, zaposlenosti in kakovosti življenja.

(1)Določbe te uredbe veljajo za pomoči, dodeljene v vseh sektorjih, razen: a) v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha covida-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, od 1. julija 2023 pomoči v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu s točko (f) prvega odstavka in tretjim odstavkom 15. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, razen za operacije v skladu s prvim odstavkom 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU ter pomoči za mala in srednje velika podjetja v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini; b) v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, okoljske pomoči, pomoči za usposabljanje, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, pomoči za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, pomoči v okviru finančnih produktov, ki jih podpira sklad InvestEU, pomoči za mikropodjetja v obliki javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote iz 19.c člena Uredbe 651/2014/EU in pomoči za MSP v obliki začasnih javnih ukrepov v zvezi z dobavo električne energije, plina ali toplote, proizvedene iz zemeljskega plina ali električne energije, iz 19.d člena Uredbe 651/2014/EU za ublažitev posledic zvišanja cen po ruski vojni agresiji proti Ukrajini; c) v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:

-  kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,

-  kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce; d) za pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24); e) za vrste regionalne pomoči iz 8. člena te uredbe.

(2)Pomoč po tej uredbi ni dovoljena za podjetja v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU. Navedeno ne velja za podjetja, ki 31. decembra 2019 niso bila v težavah, a so v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021 postala podjetja v težavah.

(3)Podjetje v težavah iz prejšnjega odstavka pomeni podjetje, za katero velja vsaj ena od naslednjih okoliščin: a) če je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala. To je, kadar nakopičene izgube, ki se odštejejo od rezerv (in vseh drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), povzročijo negativen kumulativni znesek, ki presega polovico vpisanega osnovnega kapitala; b) če je v primeru družbe, v kateri vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za dolg družbe, razen za mala in srednje velika podjetja, ki obstajajo manj kot tri leta, zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica njenega kapitala, kot je prikazan v računovodskih izkazih družbe; c) če je podjetje v postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23) izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov; č) če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja; d) če ni malo ali srednje veliko podjetje in je v zadnjih dveh letih:

-    knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in

-    razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) ter kritjem obresti nižje od 1,0.

(4)Pomoč ni dovoljena za dejavnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo.

(5)V trenutku izplačila pomoči mora imeti podjetje, ki prejema pomoč, v sodnem registru registrirano vsaj podružnico.

(6)Pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se uporabi domačega blaga dajalo prednost pred uporabo uvoženega blaga.

(7)Določbe te uredbe ne veljajo za upravičence, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.

(1)Pomoči se dodeli na podlagi javnega razpisa, posamične vloge ali uveljavljanja davčne olajšave.

(2)Pomoči se dodeljujejo v skladu s to uredbo in v skladu z Uredbo 651/2014/EU, Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU), Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbo (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).

(1)Državni organi, ki dodeljujejo pomoč (v nadaljnjem besedilu: dajalci pomoči), poročajo o dodeljenih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04; v nadaljnjem besedilu: ZSDrP) in uredbo, ki ureja posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

(2)Državni organ, ki je dodelil pomoč, vodi podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe ter Uredbe 651/2014/EU. Evidenca se hrani deset let od dneva dodelitve pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči.

(3)Vsaka tri leta izvede državni organ, pristojen za regionalni razvoj, celovito vrednotenje učinkov dodeljenih regionalnih pomoči v preteklih treh letih. Potrebne podatke in delne analize pridobi državni organ, pristojen za regionalni razvoj, od dajalcev pomoči na podlagi pisne zahteve.

(4)Odgovorna oseba prejemnika pomoči mora podati izjave in razkriti zahtevane podatke tako, da jih je mogoče preveriti. V primeru posredovanja lažnih podatkov ali druge ugotovljene zlorabe mora dajalec pomoči nemudoma začeti ustrezne odškodninske in kazenske postopke.

(5)Državni organ, pristojen za regionalni razvoj, preverja izvajanje te uredbe. Dajalci pomoči mu morajo poročati o ugotovljenih pomanjkljivostih in ugotovljenih sistematičnih nepravilnostih pri izvajanju te uredbe v 30 dneh, potem ko je bila nepravilnost bila ugotovljena.

(6)Če se po izplačilu sredstev ugotovi, da so bila sredstva izplačana neupravičeno, dajalec pomoči zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev na podlagi zahtevka za vračilo najpozneje v 30 dneh od prejema zahtevka za vračilo, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Dajalec pomoči lahko zahteva vračilo izplačanih sredstev tudi, če je prejemnik pomoči navajal lažne, neresnične ali zavajajoče podatke.

(1)Zgornje meje pomoči in pragovi za priglasitev, določeni v tej uredbi, veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

(2)Pomoč se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

(1)Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena: - v sektorju jeklarstva, lignita in premogovništva, - za pomoč prometnemu sektorju in povezani infrastrukturi, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.

(2)Pomoč je dovoljena v primerih prenosa enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč), če upravičenec pred dodelitvijo pomoči potrdi, da ni izvedel premestitve enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna investicija, za katero zaproša za pomoč, v dveh letih pred zahtevkom za pomoč, in se zaveže, da tega ne bo storil še dve leti po zaključku začetne investicije, za katero prosi za pomoč.

(3)Za prenos iz prejšnjega odstavka se šteje, če se izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno uporablja za isti namen in izpol­njuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa nastane tudi izguba delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru. Enaka ali podobna dejavnost pomeni dejavnost, zajeto v istem razredu (štirimestni številčni šifri) SKD 2008 oziroma Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: NACE Rev. 2).

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru, do katerih pride med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021, ne štejejo za prenos, če so bile zaveze iz drugega odstavka tega člena podane pred 31. decembrom 2019.

(5)Pomoč v sektorju ribištva in akvakulture ni dovoljena podjetjem, ki so storila eno ali več kršitev iz točk (a) do (d) prvega odstavka 10. člena in tretjega odstavka 10. člena Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne 20. 5. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1781 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1139 v zvezi z zmanjšanjem ribolovne zmogljivosti v Baltskem morju ter Uredbe (EU) št. 508/2014 v zvezi s trajnim prenehanjem ribolovnih dejavnosti flot, ki lovijo trsko iz vzhodnega Baltskega morja, trsko iz zahodnega Baltskega morja in sleda iz zahodnega Baltskega morja (UL L št. 400 z dne 30. 11. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 508/2014/EU), in za operacije, naštete v 11. členu Uredbe 508/2014/EU.

(1)Intenzivnost pomoči za začetne investicije na upravičenem območju, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči.

(2)Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo številčni podatki pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Dokumentarna dokazila upravičenih stroškov morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Zneski upravičenih stroškov se lahko izračunajo v skladu z možnostmi poenostavljenega obračunavanja stroškov, kot ga predvideva davčna zakonodaja, če se dejavnost vsaj delno financira iz enega od skladov EU, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, in če je kategorija stroškov upravičena v skladu s predpisi, ki urejajo črpanje iz sredstev Skladov EU.

(1)Začetna investicija pomeni eno od naslednjega: a) investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

-  vzpostavitvijo nove poslovne enote,

-  razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

-  diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode ali storitve, ki jih prej ni proizvajala ali zagotavljala, ali - bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti, ali b) pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena. Nakup delnic ali poslovnih deležev se ne šteje za začetno investicijo.

(2)Investicija je začetna investicija pod pogojem: - da investitor nabavi opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ali poslovno enoto od poslovno ali zasebno nepovezane osebe in - da transakcija poteka pod tržnimi pogoji.

(3)Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije MSP, velika podjetja pa le pomoč za investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost.

(4)Nakup delnic ali poslovnega deleža se ne šteje za začetno investicijo, ki ustvarja novo gospodarsko dejavnost. Nova gospodarska dejavnost pomeni: a) investicijo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:

-  vzpostavitvijo nove poslovne enote ali - diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja, ali b) pridobitev sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, in ki jo kupi investitor, pod pogojem, da nova dejavnost, ki naj bi se izvajala s pridobljenimi sredstvi, ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja pred pridobitvijo.

(5)Pri dodeljevanju pomoči se pri javnih razpisih poleg meril za doseganje ciljev javnih razpisov in ob upoštevanju minimalnega praga točk, ki jih mora doseči izbran projekt, uporabljata z najmanj desetodstotno utežjo tudi vsako od naslednjih meril: - uvrstitev na obmejno problemsko območje po prvem odstavku 24. člena zakona ter - uvrstitev na problemsko območje z visoko brezposelnostjo po 25. členu zakona.

(6)Za del enotnega investicijskega projekta se šteje vsaka začetna investicija v zvezi z enako ali podobno dejavnostjo, ki so jo začeli isti investitor in z njim povezana podjetja v obdobju treh let od datuma začetka del pri drugi investiciji, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije teritorialnih enot (SKTE 3), kakor jih določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1755 z dne 8. avgusta 2019 o spremembi prilog k Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L št. 270 z dne 24. 10. 2019, str. 1).Če gre pri takem enotnem investicijskem projektu za velik investicijski projekt, skupni znesek pomoči ne sme preseči prilagojenega zneska pomoči iz drugega odstavka 17. člena te uredbe.

(7)Nadomestna investicija se ne šteje za začetno investicijo. Nadomestna investicija pomeni nadomestitev obstoječe zgradbe ali stroja ali njunih delov z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25 % ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije.

(1)Pomoč se dodeli v obliki: - subvencij začetnih investicij,

-  subvencij obresti, - davčnih ugodnosti, - garancij oziroma - posojil z obrestno mero, ki je nižja od tržne.

(2)Pomoč se lahko dodeli z instrumenti iz prejšnjega odstavka, če je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(3)Pomoč v obliki ugodnega posojila z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se lahko dodeli, če je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči in jo določi Evropska Komisija, in če je zavarovano z običajnim zavarovanjem ter ne vključuje neobičajnih tveganj.

(4)Višina pomoči v obliki garancije se izračuna na podlagi premij varnega pristana, opredeljenih v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki garancij (UL C št. 155/2008 z dne 20. 6. 2008, str. 10). Za MSP, ki nimajo zgodovine kreditne sposobnosti ali bonitetne ocene, se premija varnega pristana določi v višini 3,8 odstotka. Višina državne pomoči je razlika med premijo varnega pristana in dejansko premijo, ki jo plača podjetje.

(5)Pomoč v obliki davčnih ugodnosti se lahko dodeli, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag za dodelitev državne pomoči ni presežen.

(1)Upravičeni stroški investicije zajemajo opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva.

(2)Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, oprema in stroji.

(3)Neopredmetena osnovna sredstva so prenos tehnologije z nakupom patentnih pravic, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja.

(4)Pri pomoči, odobreni za diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih ta poslovna enota prej ni proizvajala ali zagotavljala, morajo upravičeni stroški za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.

(5)Pri pomoči, odobreni velikemu podjetju za bistveno spremembo proizvodnega procesa v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba v poslovni enoti iz četrte alineje točke a) prvega odstavka 10. člena te uredbe, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih s proizvodnim procesom, ki naj bi se posodobil, v zadnjih treh poslovnih letih.

(6)Stroški zakupa obratov in strojev se štejejo za upravičene stroške samo pod pogojem, če je zakup izveden v obliki finančnega zakupa in zakupna pogodba vsebuje določbe o obveznem nakupu sredstev po izteku zakupa.

(7)Stroški zakupa zemljišč in zgradb se štejejo za upravičene stroške, če je zakupna pogodba sklenjena za najmanj pet let po predvidenem dokončanju investicije za velika podjetja in najmanj tri leta za MSP.

(8)Razen pri MSP in pri pridobitvi sredstev poslovne enote morajo biti nabavljena osnovna sredstva nova. Pomoč za rabljena osnovna sredstva ni dovoljena, če so ta že bila sofinancirana z javnimi sredstvi. Pri nakupu rabljenih osnovnih sredstev lahko dajalec pomoči od investitorja zahteva cenitev pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18 in 115/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o revidiranju) in sledljivost kupoprodajnih pogodb do prvoizdanega računa.

(9)Pri pridobitvi sredstev, ki pripadajo poslovni enoti, ki je prenehala delovati ali bi prenehala delovati, če ne bi bila kupljena, mora investitor pridobiti cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, kot ga določa Zakon o revidiranju, transakcija pa mora potekati pod tržnimi pogoji. Upoštevajo se samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane z investitorjem. Če član družine prvotnega lastnika ali eden ali več od zaposlenih prevzame malo podjetje, ne velja pogoj, da se sredstva kupijo od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem. Vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih s pomočjo, dodeljeno pred nakupom, je treba odšteti od upravičenih stroškov. Če je po pridobitvi sredstev upravičena do pomoči s temi sredstvi povezana investicija, je treba upravičene stroške te investicije prišteti k stroškom, povezanim s pridobitvijo sredstev poslovne enote.

(10)Upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva lahko znašajo pri velikih podjetij največ 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov začetne investicije, pri MSP pa 100 odstotkov stroškov neopredmetenih sredstev.

(11)Upravičeni stroški za ustvarjanje novih zaposlitev, povezanih z izvedbo začetne investicije, so pod dodatnimi pogoji iz 16. člena te uredbe lahko tudi stroški dela na novo zaposlenih delavcev za največ dve leti. Kot strošek dela se lahko upošteva celotni znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi s posamezno zaposlitvijo in vključuje bruto plačo pred obdavčitvijo in obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, ter stroški otroškega in starševskega varstva. Vse nove zaposlitve se morajo zapolniti najpozneje v treh letih po dokončanju investicije.

(1)Pomoč je mogoče dodeliti samo, če je investitor vložil vlogo za dodelitev, preden se projekt začne izvajati. Vloga mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-  ime in velikost podjetja, - opis projekta, vključno z dnevom začetka in dokončanja, - lokacija projekta, - seznam ter opredelitev vrste in višine upravičenih ter neupravičenih stroškov projekta, - vrsto pomoči (instrument) in

-  znesek državne pomoči, potreben za projekt.

(2)Za začetek izvajanja projekta se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi s projektom. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen pripravljalnih del, kakor so nakup zemljišča, pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti. Pri pridobitvi sredstev poslovne enote pomeni začetek del trenutek, ko se pridobi predujem ali kupnina za pridobljena sredstva.

(3)Upravičenec mora zagotoviti finančni prispevek v višini vsaj 25 odstotkov celotnih upravičenih stroškov. Ta prispevek ne sme biti povezan z nobeno javno pomočjo, vključno s pomočjo de minimis.

(4)Nabavljenih osnovnih sredstev podjetje ne sme odsvojiti in morajo ostati na upravičenem območju »a« oziroma »c« po uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, ki je prejelo pomoč, najmanj pet let po končani investiciji, če je prejemnik pomoči veliko podjetje, in najmanj tri leta po končani investiciji, če so prejemniki pomoči MSP. Uporabljati se morajo izključno za namene, za katere so bila dodeljena. Dovoljena je njihova nadomestitev, če v tem času zastarijo ali se pokvarijo, pod pogojem, da se gospodarska dejavnost na določenem območju ohrani za navedeno najkrajše obdobje.

(5)Neopredmetena osnovna sredstva se morajo uporabljati izključno v poslovni enoti, ki je prejela pomoč, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti pod tržnimi pogoji od nepovezanih oseb in vključena v osnovna sredstva poslovne enote, ki prejme pomoč, ter morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.

(6)Za začetno investicijo, povezano s projekti evropskega teritorialnega sodelovanja, ki jih zajema Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju »evropsko teritorialno sodelovanje« iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 259) ali Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o posebnih določbah za cilj »evropsko teritorialno sodelovanje« (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 94), se intenzivnost pomoči za območje, na katerem se izvaja začetna investicija, uporablja za vse upravičence, ki sodelujejo v projektu. Če se začetna investicija izvaja na dveh ali več območjih, ki prejemajo pomoč, je največja intenzivnost pomoči tista, ki se uporablja na tistem območju, ki prejema pomoč, na katerem nastane največ upravičenih stroškov. Na območjih, ki prejemajo pomoč in so upravičena do pomoči na območjih (c) regionalne karte pomoči. Ta določba velja za velika podjetja samo, če se z začetno investicijo ustvari nova gospodarska dejavnost.

(7)Začetne investicije, financirane v skladu s to uredbo, morajo biti končane v treh letih po začetku izvajanja investicije, razen če ni v pogodbi o sofinanciranju drugače določeno.

(1)Zgornja meja intenzivnosti pomoči, kakor je določena v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, in pragovi za priglasitev iz 4. člena Uredbe 651/2014/EU veljajo ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena po več shemah ali individualnih pomočeh hkrati. Upošteva se skupni znesek državne pomoči za dejavnost, projekt ali podjetje.

(2)Kadar se intenzivnost pomoči izračuna na podlagi kombinacije upravičenih stroškov investicije in stroškov plač, največja intenzivnost pomoči ne sme preseči najugodnejšega zneska, ki sledi iz uporabe navedene intenzivnosti na podlagi stroškov investicije ali stroškov plač.

(3)Pomoč za začetne investicije se ne sme združevati s pomočjo de minimis glede na enake upravičene stroške, če bi s tem presegla intenzivnosti, določene v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči.

(1)Pri dodeljevanju pomoči na podlagi neposredne vloge iz 31. člena zakona se šteje, da projekt bistveno prispeva k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest, če: - se nahaja na problemskem območju z visoko brezposelnostjo ali na obmejnem problemskem območju ali na območju avtohtonih narodnih skupnosti ali na območju parkovnih skupnosti Triglavskega narodnega parka in predvideva vsaj ohranitev obstoječih delovnih mest ali

-  predvideva ustvarjanje vsaj 20 novih delovnih mest, - je investicijska dokumentacija pripravljena v skladu z uredbo, ki določa enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, - je nameravana gradnja objektov za izvedbo investicije določena na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar je razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti.

(2)Projekt mora izpolnjevati vse pogoje za dodelitev pomoči iz te uredbe.

(1)Pomoč za ustvarjanje novih zaposlitev se lahko dodeli za novo zaposlitev, ki je povezana z izvedbo začetne investicije in je uresničena v treh letih po dokončanju investicije. Upošteva se tudi nova zaposlitev zaradi povečanja stopnje izkoriščenosti zmogljivosti zaradi nove investicije.

(2)Število zaposlenih ustreza številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upoštevajo v sorazmernem delu. Povečanje števila zaposlenih se ugotavlja kot neto povečanje zaposlenih pri investitorju v primerjavi s povprečjem zadnjih dvanajstih mesecev. Vsako delovno mesto, izgubljeno v navedenem obdobju, je treba odšteti. Nadomestna zaposlitev v podjetju ter prezaposlitev v okviru povezanih podjetij se ne štejeta kot novi zaposlitvi.

(3)Nove zaposlitve, ustvarjene na podlagi začetne investicije, morajo ostati v regiji najmanj pet let, pri MSP pa najmanj tri leta, šteto od dneva, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, razen če gre za delovno mesto, ki je bilo izgubljeno med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.

(1)Velik investicijski projekt je začetna investicija, pri kateri upravičeni stroški pri projektu presegajo vrednost 50.000.000 eurov. Vrednost upravičenih stroškov mora biti izračunana na podlagi cen oziroma menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči ali pri velikih projektih iz tretjega odstavka tega člena, pri katerih je potrebna posamična priglasitev, na podlagi cen in menjalnih tečajev na dan priglasitve.

(2)Če pri projektu vrednost upravičenih stroškov presega 50.000.000 eurov, se dovoljena intenzivnost pomoči iz 9. člena te uredbe izračuna kot prilagojen znesek pomoči po naslednji enačbi: prilagojen znesek pomoči = R x (55.000.000 eurov + 0,5 x B + 0 x C), pri čemer je: - R: največja intenzivnost pomoči, ki velja na upravičenem območju in je določena v uredbi, ki ureja karto regionalne pomoči, brez upoštevanja zvišanja intenzivnosti pomoči za MSP, - B: del upravičenih stroškov med 55.000.000 eurov in 110.000.000 eurov ter - C: del upravičenih stroškov nad 110.000.000 eurov.

(3)Priglasitev individualne pomoči Evropski komisiji je obvezna za vsak projekt, ki presega prilagojen znesek pomoči za investicijo, katere upravičeni stroški presegajo 110.000.000 eurov ali v primerih: - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 10 %: 8,25 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 15 %: 12,38 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 20 %: 16,5 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 25 %: 20,63 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 30 %: 24,75 milijona eurov;

-  največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 35 %: 28,88 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 40 %: 33 milijonov eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 50 %: 41,25 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 60 %: 49,5 milijona eurov; - največje intenzivnosti regionalne pomoči v višini 70 %: 57,75 milijona eurov.

(1)Pomoč za tekoče poslovanje se lahko dodeli v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.

(2)Pomoč iz prejšnjega odstavka se lahko dodeli enotnemu podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena zakona. Pri tem se za izjemno negativno delovanje trga šteje, če:

-  je prizadeto območje upravne enote, v kateri opravlja dejavnost prejemnik spodbude tako, da se na tem območju poveča brezposelnost dve četrtletji zapored in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja, - je prizadet sektor, v katerem opravlja dejavnost prejemnik spodbude, in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja, ali - prejemnik spodbude posluje na problemskem območju z visoko brezposelnostjo iz 25. člena zakona in se učinki tega kažejo v zmanjšanju proizvodnje, zaposlenosti, višine prihodkov in trgovske dejavnosti podjetja.

(3)Pomoč za tekoče poslovanje se dodeljuje v skladu z določbami V.a poglavja te uredbe.

(1)Pri dodeljevanju regionalne spodbude za zaposlovanje iz 27. člena zakona in davčne olajšave za zaposlovanje iz drugega odstavka 28. člena zakona se upošteva izključitev sektorjev iz 4. člena in pogoji kumulacije iz 7. člena te uredbe.

(2)»Zavezanec« v tem poglavju je davčni zavezanec po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, ali po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3)Izraza »oprema« in »neopredmetena sredstva«, uporabljena v tem poglavju, pomenita enako kakor v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino.

(4)Pomoč na podlagi tega poglavja je mogoče dodeliti tudi za že začete projekte.

(1)Regionalna spodbuda za zaposlovanje iz 27. člena zakona se izvaja v obliki povračila prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, ki jih je v višini, določeni s predpisi, ki urejajo obvezna socialna zavarovanja, plačal delodajalec za zaposlitev delavca, za katerega se v skladu s to uredbo lahko uveljavlja regionalna spodbuda za zaposlovanje.

(2)Delavec, za katerega se lahko uveljavljata spodbuda za zaposlovanje in davčna olajšava za zaposlovanje, je brezposelna oseba, ki:

-  v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve ali

-  je stara od 15 do 24 let ali - ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve ali

-  je starejša od 50 let ali - živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln ali

-  se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji, ali

-        je pripadnik etnične manjšine ali

-        se šteje kot invalid v kvotnem sistemu invalidov.

(3)Zaposlitev brezposelne osebe pri zavezancu mora pomeniti neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme so primeri nadomestne zaposlitve zaradi prostovoljnega odhoda delavca, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve ali zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen če je razlog negativna ocena poskusnega dela. Število zaposlenih v podjetju se ugotavlja iz podatkov v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

(4)Davčna olajšava za zaposlovanje se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi.

(5)Če pred potekom 12-mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja regionalno spodbudo za zaposlovanje in davčno olajšavo za zaposlovanje le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. Če zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12-mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje in davčne olajšave za zaposlovanje.

(6)Najvišji dovoljeni znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 27. členom in drugim odstavkom 28. člena zakona, znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Strošek plače posameznega delavca je podlaga za izračun intenzivnosti dodeljene državne pomoči in zajema celotni znesek, ki ga mora prejemnik pomoči dejansko plačati v zvezi s posamezno zaposlitvijo, ter vključuje neto plačo, obvezne prispevke iz plače, akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo.

(7)Regionalno spodbudo za zaposlovanje in davčno olajšavo za zaposlovanje po tem členu lahko zavezanec za istega delavca uveljavlja samo enkrat.

(1)Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska.

(2)Pri uveljavljanju davčne olajšave za investiranje se upoštevajo vsi pogoji za dodelitev regionalne pomoči iz te uredbe.

(1)Zavezanec uveljavlja davčni olajšavi iz prejšnjih dveh členov v davčnem obračunu.

(2)Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali k obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izpolnjen obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3)Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali k obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izpolnjen obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje, ki je skupaj z metodologijo za izpolnjevanje obrazca določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Delodajalec uveljavlja povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) v 60 dneh po preteku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo.

(2)Pri zaposlitvi brezposelne osebe po četrtem odstavku 27. člena zakona, ki se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, uveljavlja delodajalec povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 60 dneh po preteku vsakega leta zaposlitve za preteklo leto. Prvo leto zaposlitve začne teči z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri skladu za spodbujanje zaposlovanja invalidov lahko zavod preverja, ali je delodajalec morebiti uveljavljal olajšave po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

(3)Zavod objavi na svoji spletni strani obrazec vloge z navodili za izpolnitev, kot pomoč pri uveljavljanju regionalne spodbude za zaposlovanje.

(4)O vlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča zavod z odločbo, izdano v upravnem postopku.

(1)Zavezanec mora za znesek izkoriščene davčne ugodnosti povečati davčno obveznost:

-  če je bila davčna olajšava uveljavljena na podlagi neresničnih podatkov ali - če je ugotovljena neupravičenost do državne pomoči.

(2)Znesek iz prejšnjega odstavka, za katerega mora zavezanec zaradi neupravičenega uveljavljanja davčne olajšave povečati davčno obveznost, je enak zmanjšanju davčne obveznosti pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zaradi uveljavljanja olajšave v vseh letih uveljavljanja, vključno z obrestmi, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(3)Za postopke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

(1)Nadzor nad uveljavljanjem davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje po tej uredbi, ki jih zavezanec uveljavlja v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, opravlja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja obračunavanje, plačevanje ter stopnje prispevkov za socialno varnost, ter zakonom, ki ureja finančno upravo.

(2)Nadzor nad uveljavljanjem regionalnih spodbud za zaposlovanje po tej uredbi opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijo dela, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(3)Organ iz prvega odstavka tega člena poroča o dodeljenih državnih pomočeh državnemu organu, pristojnemu za regionalni razvoj, zaradi priprave poročil o dodeljenih državnih pomočeh v skladu z ZSDrP in uredbo, ki določa posredovanje podatkov in poročanje o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh de minimis.

Spodbude po tem poglavju se dodeljujejo z namenom financiranja naložb in ukrepov regionalne politike, ki se izvajajo po pravilu de minimis.

Do spodbud v skladu z Uredbo 2023/2831/EU (v nadaljnjem besedilu: pomoč de minimis) so upravičena podjetja v vseh sektorjih, razen podjetja v panogah, izključenih v skladu s 27.c členom te uredbe.

(1)Spodbude se dodeljujejo v vseh gospodarskih panogah, razen za: a) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture; b) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg; c) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov; č) pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v enem od naslednjih primerov: - če je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje; - če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce; d) pomoč, dodeljeno za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; e) pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom in storitvam pri uporabi daje prednost pred uvoženimi; f) pomoč za podjetja, ki na dan izdaje odločbe o dodelitvi pomoči nimajo poravnanih obveznosti iz naslova plač ali socialnih prispevkov oziroma nimajo poravnanih davčnih in drugih obveznosti do Republike Slovenije.

(2)Pomoč de minimis podjetju, ki je dejavno v enem od sektorjev iz točk od a) do č) prejšnjega odstavka, je dovoljena zgolj za dovoljene sektorje ali dejavnosti podjetja, pod pogojem, da dejavnosti podjetja v sektorjih iz prejšnjega odstavka niso deležne pomoči de minimis, da so dejavnosti jasno ločene ali da se vodijo ločeni računovodski izkazi.

(1)Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljene enotnemu podjetju na državo članico, ne sme presegati zneska, določenega za to vrsto pomoči v obdobju treh let, in velja ne glede na obliko pomoči ali zasledovani cilj. Skupni znesek pomoči de minimis na enotno podjetje ne sme presegati 300.000 eurov v kateremkoli obdobju treh let.

(2)Enotno podjetje za namene te uredbe pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: - podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; - podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; - podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; - podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(3)Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prejšnjega odstavka prek enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

(4)Pomoč v obliki posojila ali v obliki nepovratnih sredstev se lahko dodeli v višini do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

Pomoči de minimis, dodeljene v obliki posojil, se lahko dodelijo, če: a) upravičenec ni v insolvenčnem postopku niti ne izpolnjuje pogojev za uvedbo insolvenčnega postopka na predlog njegovih upnikov. V primeru velikih podjetij mora biti upravičenec v položaju, primerljivem kreditni oceni vsaj SB7 Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve ali primerljive druge ocene druge bonitetne družbe; b) je posojilo zavarovano z zavarovanjem, ki pokriva vsaj 50 % posojila, in posojilo znaša bodisi 1.500.000 eurov za obdobje petih let bodisi 750.000 za obdobje desetih let. Če je posojilo nižje od teh zneskov oziroma je dodeljeno za manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent pomoči tega posojila izračuna kot odgovarjajoči delež ustrezne zgornje meje iz prvega odstavka prejšnjega člena; c) se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne obrestne mere, ki velja ob dodelitvi pomoči ob upoštevanju sporočila Evropske komisije, ki se nanaša na metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj.

(1)Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo vse stroške, ki so neposredno povezani z izvedbo naložbe in so določeni v 27.f in 27.g členu te uredbe.

(2)Dajalec pomoči mora od prejemnika te pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobiti pisno izjavo: - o že prejetih pomočeh de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je prejemnik pomoči v zadnjem triletnem obdobju kandidiral za pomoč de minimis, - o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, - da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bosta preseženi zgornja meja pomoči de minimis in dovoljene intenzivnosti pomoči, - o povezanosti podjetja ter seznama vseh podjetij, ki tvorijo enotno podjetje skladno z drugim odstavkom 27.č člena,

-    da z dodeljenim zneskom pomoči ne bosta preseženi zgornja meja in intenzivnost pomoči po tej uredbi,

-    da ni v postopku statusnega preoblikovanja (združitev, razdelitev ipd.), po katerem bi ustrezal definiciji enotnega podjetja iz drugega odstavka 27.č člena te uredbe.

Med upravičene stroške za pomoči de minimis za podjetja se štejejo priznani stroški naložbe, ki so lahko: 1. stroški materialnih naložb, ki pomenijo stroške nakupa strojev in opreme, nakupa zemljišč, stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroške gradnje oziroma nakupa nepremičnin, 2. stroški nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja, 3. stroški obratnih sredstev, 4. stroški najema poslovnih prostorov in opreme, 5. stroški promocijskih dejavnosti, stroški zagona podjetja, 6. stroški priprave in izdelave razvojne in investicijske dokumentacije ter študije in projektne dokumentacije za pripravo naložb gospodarske, turistične in podjetniške infrastrukture ter idejnih ali izvedbenih delov naložb širšega pomena, 7. plače na novo zaposlenih v podjetju, 8. stroški za realizacijo novega poslovnega programa, 9. stroški pridobivanja intelektualnih pravic, 10. stroški, povezani s posojili, 11. drugi stroški odloga ali odpisa obveznosti, 12. stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, 13. izvajanje odobrenih dejavnosti, 14. priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupin, 15. tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in 16. spodbujanje akterjev strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem pri oblikovanju dejavnosti in pripravi vlog.

Neupravičeni stroški naložbe so stroški, ki jih ministrstvo ne sofinancira. To so: - stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino naložbe oziroma so kot neupravičeni navedeni v predpisih, ki so pravna podlaga za javni poziv, javni razpis ali drug postopek dodelitve spodbude, - davki.

(1)Pogoji za priznanje upravičenosti stroškov so, da so stroški: - navedeni v predračunu ali računu za izvedbo naložbe ali v pogodbi oziroma v verodostojnih listinah in v skladu s to uredbo; - nujno potrebni in so oziroma bodo nastali izključno zaradi izvajanja naložbe; - so ali bodo dejansko nastali na podlagi opravljenega dela, dobavljenega materiala in opravljenih storitev; - nastali ob upoštevanju načela gospodarnosti; - nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, - izkazani z verodostojnimi listinami.

(2)Stroški morajo temeljiti na verodostojnih listinah, kot so računi, pogodbe ali druge listine enake dokazne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: druge listine), kar pomeni, da mora biti opis na računu ali na drugih listinah tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa oziroma druge listine popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg opravljenega dela, dobavljenega materiala ali opravljene storitve.

(3)Stroški oziroma izdatki morajo biti evidentirani za vsako naložbo v poslovnih knjigah vlagatelja na posebnem stroškovnem mestu.

(4)Računi in druga pisna dokazila ne smejo biti starejši od določenega števila dni, ki je navedeno v objavi javnega poziva ali razpisa oziroma drugega postopka dodelitve spodbud.

(5)Kot upravičeni stroški se priznajo vrednosti stroškov, ki so izkazane na računu, vendar brez obračunanih davkov, tako da se upošteva t. i. neto vrednost računa.

(6)Predplačilo prejemniku pomoči je možno le, če izplačilo izpolnjuje pogoje, določene v vsakokrat veljavnem predpisu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma v primeru sredstev evropskih skladov predpise, ki urejajo izplačila iz njih.

(7)Izdatki, navedeni v računu ali pogodbi, ki pozneje dejansko ne nastanejo in niso evidentirani v poslovnih knjigah na posebnem stroškovnem mestu, se ne priznajo kot upravičeni stroški.

(1)Prejemnik pomoči mora za dokazovanje nastalih stroškov skupaj z obračunom stroškov predložiti kopije računov, dobavnic za dobavljeno blago ali material, pogodb ali drugih listin, ki se neposredno nanašajo na izvedeno dejavnost v okviru izvajanja naložbe, ter dokazila o plačilih prikazanih stroškov. Dobavitelji se morajo na računu sklicevati na številko pogodbe ali naročila.

(2)Iz vseh računov in drugih listin ter morebitnih priloženih specifikacij morajo biti jasno razvidni najmanj naslednji podatki: naziv prejemnika pomoči; naziv naložbe, na katero se nanašajo stroški; vrsta, količina in cena dobavljenega materiala in blaga ter vrsta in obseg opravljenih storitev.

(3)Vse listine mora podpisati odgovorna oseba prejemnika pomoči, ki s tem potrdi verodostojnost listin oziroma skladnost izkazanih stroškov s pogodbami in/ali naročilom. Ministrstvo lahko dodatno zaprosi prejemnika pomoči, da na vse listine navede naziv stroškovnega mesta in konto, na katerem so stroški oziroma naložba v poslovnih knjigah prejemnika pomoči evidentirani. Prejemnik pomoči mora pri vsakem oddanem zahtevku za obračun stroškov podati izjavo, s katero potrjuje, da so kopije istovetne izvirniku.

(4)Kot potrdila o izvršenih plačilih se upoštevajo verodostojne knjigovodske listine.

(5)Če prejemnik pomoči izvaja plačila z gotovino, mora voditi blagajniško poslovanje na način, ki omogoča izdajo blagajniških prejemkov in izdatkov ter evidentiranje blagajniškega poslovanja v blagajniškem dnevniku.

(6)Kadar so pomoči dodeljene v skladu s predpisi o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja, se lahko za dokazovanje nastanka stroškov uporabljajo poenostavljene oblike obračuna stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1)Za izračun intenzivnosti pomoči ministrstva se uporabijo vrednosti pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev. Za izračun intenzivnosti pomoči v obliki posojila, ki se lahko izplača v več obrokih, se vrednost pomoči diskontira na vrednost, ki jo je imelo ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporabi za diskontiranje in izračun zneska pomoči za pomoč, ki ni v obliki dotacije oziroma nepovratnih sredstev, je ustrezna referenčna obrestna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (UL C št. 14 z dne 19. 1. 2008, str. 6) ob upoštevanju sporočila Evropske komisije, ki se nanaša na metodo določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj.

(2)Pomoč je treba šteti kot dodeljeno v trenutku, ko se zakonska pravica prejema pomoči prenese na podjetje na podlagi nacionalnega pravnega režima.

(3)Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.

(1)Pri dodelitvi pomoči de minimis se v zvezi z istimi upravičenimi stroški upoštevajo določbe 7. člena te uredbe. V ta namen ministrstvo pred dodelitvijo pomoči pridobi podatke o že prejetih pomočeh de minimis pri pristojnem ministrstvu, ki vodi uradno evidenco in pisno izjavo vlagatelja.

(2)Pomoč de minimis po tej uredbi se lahko združuje tudi s pomočjo, dodeljeno po Uredbi Komisije (EU) 2023/2832 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 2023/2832 z dne 15. 12. 2023, str. 1), 1408/2013/EU in Uredbo 717/2014/EU, vendar največ do dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči po posameznem namenu oziroma uredbi.

(3)Ministrstvo prejemnika pisno obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis.

(4)V primeru združitev ali pripojitev podjetij se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremukoli od udeleženih podjetij, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega ustrezno zgornjo mejo iz prvega odstavka 27.č člena.

(5)Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.

Vloge, ki so bile vložene po Uredbi o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 8/12 in 99/13) in Uredbi o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10 in 31/13), se presojajo v skladu s to uredbo.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 72/06, 70/07, 99/08, 17/09, 8/12 in 99/13) in Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 (Uradni list RS, št. 3/10 in 31/13).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo po 28. členu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) Priloga 2: Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja)