7. člen

(1)Družba ladje in poveljnik zagotovita na vseh ladjah za vsa opravila, ki se nanašajo na varnost plovbe, učinkovito ustno sporazumevanje med vsemi člani posadke, zlasti v zvezi s pravilnim in pravočasnim sprejemom in razumevanjem sporočil in navodil.

(2)Na potniški ladji pod slovensko zastavo in na potniški ladji, ki začne ali konča potovanje v slovenskem pristanišču, poveljnik ali družba določi delovni jezik, ki se uporablja na ladji, in ga vpiše v ladijski dnevnik. Vsak pomorščak mora delovni jezik razumeti ter v njem dajati ukaze, navodila in povratna poročila. Če delovni jezik ni slovenščina, so vsi načrti in seznami, ki se objavijo, opremljeni s prevodom v delovnem jeziku.

(3)Osebje, ki na potniški ladji iz prejšnjega odstavka po načrtu razporeditve ob alarmu pomaga potnikom, je zlahka prepoznavno in se je s potniki sposobno sporazumevati, pri čemer se upoštevajo zlasti: a)     jezik ali jeziki, ki jih govori večina potnikov, b)     možnost sporazumevanja z uporabo preprostega izrazoslovja v angleškem jeziku za posredovanje osnovnih navodil, če potniki potrebujejo pomoč ter če pomorščaki in potniki ne govorijo istega jezika, c)     možnost pomožnega sporazumevanja v sili (npr. demonstracija, kretnje rok, usmerjanje na lokacije zbirnih mest, reševalne opreme ali poti, predvidene za umik v sili), če ustno sporazumevanje ni mogoče, č)    ali so bila potnikom zagotovljena popolna navodila o varnosti na ladji v njihovem maternem jeziku, d)     jeziki, v katerih se potnikom sporočajo nujna obvestila v sili ali ob urjenju in se članom posadke olajša pomoč potnikom.

(4)Družba zagotovi, da so se poveljnik, častniki in mornarji na tankerjih sposobni med seboj sporazumevati v delovnem jeziku.

(5)Sporazumevanje med ladjo in organi na kopnem poteka v skupnem jeziku ali jeziku organov na kopnem v skladu s četrtim odstavkom pravila 14 iz V. poglavja konvencije SOLAS.