Uredba o izvajanju Sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

(1)S to uredbo se za izvajanje nalog iz točk a, b in c 6. člena Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 924) določajo:

-        vrste ocen tveganj za nesreče in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče,

-        pristojni organi in njihove naloge,

-        vsebina in izdelava ocen tveganj za nesreče,

-        vsebina in izdelava razvidov za posamezne nesreče (v nadaljnjem besedilu: razvidi), ki vsebujejo pregled načrtovanja ukrepov za obvladovanje tveganja na podlagi ocen tveganj za nesreče za namene preventive in pripravljenosti (v nadaljnjem besedilu: načrtovanje) in izvajanje ukrepov za preventivo in pripravljenost (v nadaljnjem besedilu: izvajanje ukrepov),

-        vsebina in izdelava ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče,

-        roki za izdelavo ocen tveganj za nesreče in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče.

(2)Ta uredba se smiselno uporablja tudi za izdelavo ocen tveganj za nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče na lokalni ravni, če se samoupravna lokalna skupnost odloči, da jih izdela.

(3)Ta uredba ne posega v načrtovanje in izvajanje ukrepov iz pristojnosti ministrstev, ki jih določajo področni predpisi.

Vrste ocen tveganj za nesreče so:

-        ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni,

-        ocene tveganja za posamezne nesreče za celotno območje države oziroma za posamezna območja države (v nadaljnjem besedilu: ocene tveganja za posamezne nesreče),

-        državna ocena tveganj za nesreče kot skupna ocena tveganj za nesreče, ki za državo predstavljajo ugotovljena tveganja.

Vrste ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče so:

-        ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni,

-        ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče za celotno območje države oziroma za posamezna območja države (v nadaljnjem besedilu: ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče),

-        državna ocena zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče kot skupna ocena zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče, ki za državo predstavlja ugotovljene zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče.

(1)Nesreče, za katere se izdelajo ocene tveganja za posamezne nesreče, razvidi in ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče ter ministrstva, pristojna za njihovo izdelavo (v nadaljnjem besedilu: nosilci), so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Nosilci so odgovorni za ustreznost in usklajenost vsebin ter za koordinacijo izdelave ocen tveganja za posamezne nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče iz svoje pristojnosti.

(3)Nosilci za izvajanje nalog po tej uredbi zagotovijo potrebne kadrovske in finančne vire.

(1)Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče morajo sodelovati tudi druga ministrstva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči organi), ki so odgovorni za ustreznost in usklajenost vsebin iz svoje pristojnosti.

(2)Sodelujoči organi za izvajanje nalog po tej uredbi zagotovijo potrebne kadrovske in finančne vire.

(3)V izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče nosilci in sodelujoči organi lahko vključijo tudi pristojne zavode, gospodarske družbe, strokovne, raziskovalne in nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: drugi sodelujoči).

(1)Državni koordinacijski organ za ocene tveganj za nesreče in ocene zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče (v nadaljnjem besedilu: državni koordinacijski organ) je Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2)Državni koordinacijski organ:

-        spremlja in koordinira izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče z nosilci in sodelujočimi organi,

-        uskladi merila za ovrednotenje vplivov tveganja in verjetnosti za nesreče (v nadaljnjem besedilu: merila tveganja) z nosilci in sodelujočimi organi,

-        pripravi Državno oceno tveganj za nesreče in Državno oceno zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče, oboje v sodelovanju in soglasju z nosilci,

-        sodeluje z Medresorsko delovno skupino za spremljanje izdelave ocen tveganj za nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče iz 6. člena te uredbe,

-        pripravi poročila za obravnavo na Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o izvedenih aktivnostih na področju izdelave ocen tveganj za nesreče in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče najmanj enkrat na leto,

-        pripravi poročila o izdelavi ocen tveganj za nesreče in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče za Evropsko komisijo v sodelovanju z nosilci in jih po sprejetju na vladi posreduje Evropski komisiji,

-        izvaja druge naloge po odločitvi vlade.

(3)Nosilci poročajo državnemu koordinacijskemu organu o izvedenih aktivnostih, povezanih z izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče, razvidov ali ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče, najmanj enkrat na leto.

(1)V Medresorsko delovno skupino za spremljanje izdelave ocen tveganj za nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče (v nadaljnjem besedilu: medresorska delovna skupina) vlada imenuje predstavnike nosilcev in sodelujočih organov.

(2)Medresorsko delovno skupino vodi Ministrstvo za obrambo.

(3)Nalogi medresorske delovne skupine sta zlasti:

-        spremljanje izdelave ocen tveganj za nesreče, razvidov in ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče,

-        usklajevanje dela med nosilci in sodelujočimi organi.

(1)Podlage za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče se pridobijo predvsem iz:

-        analiz zgodovinskih, arhivskih in drugih podatkov o preteklih nesrečah,

-        že izdelanih raziskav, študij in analiz ter drugih strokovnih podlag o nesrečah,

-        obstoječih ocen ogroženosti in ocen tveganja za posamezne nesreče,

-        drugih strokovnih podlag.

(2)Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče se lahko upoštevajo tudi podatki o:

-        podnebnih, orografskih, hidroloških, geoloških, vegetacijskih, zooloških, epidemioloških, seizmoloških in ekoloških značilnostih obravnavanega območja,

-        prostorskih značilnostih obravnavanega območja (gostota poselitve in pozidava, lokacija pomembnih objektov za zaščito in reševanje, objekti, ki dodatno ogrožajo okolico, in drugo),

-        gospodarskih, negospodarskih, prometnih, energetskih, komunalnih, demografskih, kulturnih, migracijskih in drugih značilnostih obravnavanega območja.

(3)Podlage in podatki za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče se pridobijo iz javnih zbirk, podatkov strokovnih organov, nosilcev, sodelujočih organov in drugih sodelujočih, podatkov lokalnih skupnosti in podobno.

(4)Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče se poleg te uredbe smiselno upoštevajo tudi smernice Evropske komisije, ki urejajo ocenjevanje in prikazovanje tveganj na področju obvladovanja nesreč.

Pri izdelavi ocen tveganja za posamezne nesreče s čezmejnimi vplivi je treba uskladiti podatke s sosednjimi državami skladno z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela v okviru mednarodnih organizacij oziroma z mednarodnimi pogodbami.

(1)Nosilec pripravi načrt za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo, ki vsebuje predvsem:

-        sodelujoče organe in druge sodelujoče,

-        naloge in roke za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo,

-        načrt sodelovanja javnosti.

(2)Nosilec, sodelujoči organi in drugi sodelujoči v procesu izdelave ocene tveganja za posamezno nesrečo:

-        določijo uporabljene metode in tehnike,

-        medsebojno uskladijo stopnjo zanesljivosti rezultatov analize tveganja za nesrečo,

-        predlagajo merila tveganja ter se o njih uskladijo z državnim koordinacijskim organom,

-        določijo druge vsebine, pomembne za izdelavo ocene tveganja za posamezno nesrečo.

(3)Nosilec z načrtom in odločitvami iz tega člena seznani državni koordinacijski organ, ki lahko predlaga dopolnitve in spremembe načrta.

(1)Ocene tveganja za posamezne nesreče vsebujejo:

1.uvod,

2.opis metod in tehnik, uporabljenih pri izdelavi ocen tveganj za nesreče,

3.ugotavljanje tveganja za nesrečo (opis značilnosti nesreče, scenariji tveganja),

4.analize tveganja na podlagi posameznih scenarijev (vplivi na ljudi, gospodarski in okoljski vplivi in vplivi na kulturno dediščino, politični in družbeni vplivi, ocena stopnje zanesljivosti podatkov in verjetnosti rezultatov analiz tveganja),

5.ovrednotenje tveganja za nesreče (merila tveganja, primerjava rezultatov analiz tveganja z merili tveganja, matrike tveganja za nesrečo, kategorizacija stopenj tveganja),

6.tematske prikaze,

7.povzetek ocene tveganja,

8.zaključek,

9.razlago pojmov, kratic in krajšav,

10.vire,

11.priloge,

12.evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.

(2)Podrobnejšo vsebino iz prejšnjega odstavka in pojasnila k vsebinam za izdelavo ter dopolnjevanje ocen tveganja za posamezne nesreče objavijo državni koordinacijski organ in nosilci na svojih spletnih straneh, o čemer obvestijo sodelujoče organe.

(3)Ocene tveganja za posamezne nesreče morajo vključevati informacijske rešitve, ki omogočajo prenos podatkov v informacijsko-komunikacijski sistem državnega koordinacijskega organa.

(1)Ne glede na prejšnji člen morajo biti v ocenah tveganja za posamezne nesreče, na katere posredno ali neposredno vplivajo podnebne spremembe, zlasti v analizo in ovrednotenje tveganja, vključene tudi vsebine, povezane s podnebnimi spremembami, z oceno tveganja zaradi podnebnih sprememb in z akcijskim načrtom prilagajanja na podnebne spremembe. To vsebino vedno zagotovi organ, pristojen za področje podnebnih sprememb.

(2)Ne glede na prejšnji člen se v ocene tveganja za posamezne nesreče lahko vključijo tudi predlogi preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje ali zmanjšanje možnosti za nastanek nesreče, predlogi za obvladovanje tveganja za nesreče, ukrepi za omilitev vplivov tveganja ter predlogi ukrepov za sistemsko ureditev obvladovanja tveganja na podlagi veljavnih politik, aktov in strateških dokumentov s področja obravnavanega tveganja ter druge vsebine, ki jih določajo posamezni predpisi, povezani s tveganji.

(1)Izdelava ocen tveganja za posamezne nesreče za samoupravno lokalno skupnost praviloma izhaja iz ocen tveganja za posamezne nesreče.

(2)Vsebina ocen tveganja za posamezne nesreče, določena v 10. in 11. členu te uredbe, se smiselno uporablja tudi kot vsebina za izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko samoupravna lokalna skupnost na podlagi lastnih procesov in postopkov ugotavljanja tveganj izdela tudi druge ocene tveganja za posamezne nesreče, za katera ugotovi, da predstavljajo večje tveganje.

(4)Samoupravna lokalna skupnost lahko izdela tudi skupno oceno tveganj za nesreče, pri čemer smiselno upošteva vsebino Državne ocene tveganj za nesreče iz 13. člena te uredbe.

(1)Državna ocena tveganj za nesreče vsebuje:

1.uvod,

2.povzetke in zaključke ocen tveganja za posamezne nesreče,

3.merila tveganja,

4.primerjavo rezultatov analiz tveganja za nesrečo iz ocen tveganja za posamezne nesreče z merili tveganja, vključno z matrikami tveganja za posamezne nesreče,

5.skupno oceno tveganj za nesreče na podlagi rezultatov prejšnje točke, skupno matriko tveganj za nesreče, obravnavane v Državni oceni tveganj za nesreče,

6.pregled izbranih scenarijev posameznih tveganj in scenarijev več možnih tveganj ter analiz teh tveganj,

7.pregled izbranih scenarijev, ki opredeljujejo potek več možnih medsebojno neodvisnih nesreč ter analiz teh tveganj,

8.tematske prikaze,

9.zaključek,

10.razlago pojmov, kratic in krajšav,

11.vire,

12.priloge,

13.evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.

(2)V Državno oceno tveganj za nesreče morajo biti vključene tudi vsebine iz ocene tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki jih zagotovi organ, pristojen za podnebne spremembe.

(3)V Državno oceno tveganj za nesreče se lahko vključijo tudi vsebine iz ocen ogroženosti za posamezno nevarnost naravne ali druge nesreče in druge vsebine.

(4)Določba tretjega odstavka 10. člena te uredbe se uporablja tudi za Državno oceno tveganj za nesreče.

(1)Izdelavo Državne ocene tveganj za nesreče s pristojnimi nosilci koordinira državni koordinacijski organ in jo posreduje v sprejetje vladi.

(2)Izdelavo ocen tveganja za posamezne nesreče koordinirajo nosilci, sprejmejo pa jih pristojni ministri.

(3)Ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni sprejme župan.

(1)Nosilci zagotovijo sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi, spreminjanju in dopolnjevanju ocen tveganja za posamezne nesreče z javno predstavitvijo predlogov ocen tveganja za posamezne nesreče oziroma njihovih sprememb in dopolnitev, ki traja najmanj 30 dni.

(2)Kraj, čas in način predstavitve se objavijo na spletnih straneh nosilcev, v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.

(3)Zbrana mnenja in predlogi se po presoji nosilca vključijo v predloge ocen tveganja za posamezne nesreče.

(1)Ocene tveganj za nesreče so javne, razen podatkov, ki so določeni in označeni kot tajni skladno s predpisi o tajnih podatkih ali predstavljajo poslovno skrivnost v skladu s predpisi o gospodarskih družbah.

(2)Nosilci morajo ocene tveganja za posamezne nesreče javno predstaviti najpozneje v 90 dneh po njihovem sprejemu. Javno naznanilo predstavitve se objavi na spletnih straneh nosilcev, v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.

(3)Nosilci sprejete ocene tveganja za posamezne nesreče, praviloma brez prilog, objavijo na spletu in na svojem sedežu zagotovijo možnost vpogleda.

(4)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri objavi in vpogledu Državne ocene tveganj za nesreče.

(1)Ocene tveganja za posamezne nesreče se redno dopolnjujejo z novimi podatki.

(2)Ocene tveganja za posamezne nesreče se pregledajo in po potrebi dopolnijo ali spremenijo vsaka tri leta, razen če s posebnim predpisom ali sklepom vlade ni drugače določeno.

(3)Izdelane ocene tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni se pregledajo in po potrebi dopolnijo ali spremenijo vsaka tri leta, razen če s sklepom župana ali drugim aktom ni drugače določeno.

Državna ocena tveganj za nesreče se dopolnjuje vsaka tri leta, razen če s sklepom vlade ni drugače določeno.

(1)Podlaga za ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče so, poleg drugih dokumentov, tudi razvidi, ki praviloma vsebujejo:

1.naziv nesreče, nosilca, ocenjevalno obdobje,

2.predstavitev ukrepov, ki vsebuje ukrepe za preventivo in pripravljenost (v nadaljnjem besedilu: ukrepi), naziv ukrepov, opis ukrepov, cilje ter prioritete ukrepov,

3.načrtovanje ukrepov, ki vsebuje pravne podlage, nosilce ukrepov in njihove naloge, sodelujoče organe in njihove naloge, časovnico ukrepov (roki, faze), sodelovanje javnosti (opis), stroške načrtovanja ukrepov, finančne in materialne vire za načrtovanje ukrepov ter prioritete ukrepov,

4.izvajanje ukrepov, ki vsebuje pravne podlage, nosilce ukrepov in njihove naloge, sodelujoče organe in njihove naloge, opis izvajanja ukrepov, časovnico izvajanja ukrepov (roki, faze), rezultate izvajanja ukrepov, stroške izvajanja ukrepov, finančne in materialne vire za izvajanje ukrepov ter prioritete ukrepov,

5.druge vsebine, ki vsebujejo predvsem nova spoznanja in vrednotenje sprememb.

(2)V razvidih se lahko navedejo spletne povezave do podrobnejših vsebin, ki se navezujejo na vsebine iz prejšnjega odstavka.

(3)Razvid se mora izdelati v preglednici, ki jo objavi državni koordinacijski organ na svoji spletni strani. Vsebine razvidov morajo biti usklajene med nosilci in sodelujočimi organi.

(4)Pri izdelavi razvidov se smiselno upoštevajo tudi smernice Evropske komisije za ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče.

Ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče vsebujejo:

1.uvod,

2.sprejemljiva tveganja za posamezne nesreče,

3.oceno upravnih, tehničnih in finančnih zmožnosti na področju ocene tveganja za posamezno nesrečo ter načrtovanja in izvajanja ukrepov, skladno s smernicami Evropske komisije za ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče,

4.povzetek ocene zmožnosti za obvladovanje tveganja za posamezno nesrečo skladno z vprašalnikom iz petega poglavja smernic Evropske komisije za ocenjevanje zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče (Povzetek),

5.ugotovitve s pojasnili,

6.razlago pojmov, kratic in okrajšav,

7.vire,

8.priloge (razvid itd.),

9.evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.

(1)Sprejemljiva tveganja za posamezne nesreče predstavljajo za državo še sprejemljive izgube prek vplivov tveganja in verjetnosti nesreče iz 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe.

(2)Merila za sprejemljiva tveganja za posamezne nesreče določijo in uskladijo nosilci s sodelujočimi organi za vsako tveganje posebej pred izdelavo razvidov iz 18.a člena te uredbe in jih objavijo na svojih spletnih straneh.

(3)Sprejemljiva tveganja za posamezne nesreče se upoštevajo kot ena izmed podlag oziroma ciljev pri načrtovanju in izvajanju ukrepov in ocenjevanju obvladovanja zmožnosti tveganj za nesreče.

(1)Vsebina ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče iz 18.b člena te uredbe se smiselno uporablja tudi kot vsebina za izdelavo ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče na lokalni ravni.

(2)Samoupravna lokalna skupnost lahko izdela tudi skupno oceno zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče, pri čemer smiselno upošteva vsebino Državne ocene zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče iz 18.d člena te uredbe.

Državna ocena zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče vsebuje:

1.uvod,

2.povzetke ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče iz 4. točke 18.b člena te uredbe,

3.ugotovitve s pojasnili iz 5. točke 18.b člena te uredbe,

4.razlago pojmov, kratic in okrajšav,

5.vire,

6.priloge,

7.evidenčni list sprememb, dopolnitev in posodobitev.

(1)Državno oceno zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče sprejme vlada.

(2)Ocene zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče sprejmejo pristojni ministri.

(3)Ocene zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče na lokalni ravni sprejmejo župani.

Glede javnosti izdelanih ocen zmožnosti obvladovanja tveganj za nesreče ter postopka dopolnjevanja in spreminjanja teh ocen se smiselno uporabljajo 16., 17. in 18. člen te uredbe.

Nosilci v okviru strokovnega nadzora iz svojih pristojnosti nadzorujejo ustreznost in usklajenost izdelave, dopolnitev in sprememb ocen tveganja za posamezne nesreče in ocen zmožnosti obvladovanja tveganja za posamezne nesreče, vključno z razvidi.

(1)Ocene tveganja za posamezne nesreče v skladu s to uredbo se izdelajo do 1. junija 2015.

(2)Državna ocena tveganj za nesreče se izdela do 1. oktobra 2015.

(3)Ocene tveganja za posamezne nesreče, na katere posredno ali neposredno vplivajo podnebne spremembe, se skladno z rezultati ocene tveganja zaradi podnebnih sprememb dopolnijo do 1. oktobra 2016.

(4)Državna ocena tveganj za nesreče se skladno z oceno tveganja zaradi podnebnih sprememb ter rezultati dopolnjenih ocen tveganja za posamezne nesreče iz prejšnjega odstavka dopolni najpozneje do 31. decembra 2016.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Ocene tveganja za posamezne nesreče