Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US in 45/14 – odl. US) se v drugem odstavku 2. člena pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če znesek po enem izvršilnem naslovu presega 10 eurov, ali če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 eurov.«.

Za drugim odstavkom 6. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Strokovni sodelavci lahko v izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova odločajo o: – ugovorih po izteku roka, – ugovorih tretjega, – ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ali dolžnikom, – ugovorih zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novimi sredstvi in predmeti izvršbe, – predlogih za odlog izvršbe, – razveljavitvah potrdil pravnomočnosti in izvršljivosti, – zahtevah za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, – predlogih za vrnitev v prejšnje stanje, – zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja in – zahtevi za obračun terjatve in delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Strokovni sodelavci lahko po pisni odredbi sodnika vodijo naroke, razen narokov za javne dražbe.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodnik posameznik s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu, če oceni, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj, ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna.«.

Za drugim odstavkom 23. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Verodostojna listina v smislu tega zakona je tudi pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.«.

Četrti odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za vloge in druga pisanja v elektronski obliki se šteje, da jih je podpisala oseba, ki je na vlogi in drugem pisanju podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik in izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določa pravilnik iz petega odstavka tega člena, za vlaganje večjega števila vlog prek spletnega servisa, ali ki je na vlogi in drugem pisanju navedena kot podpisnik.«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo lahko vse vloge in druga pisanja, razen predloga za izvršbo na podlagi priložene menice, vložijo v elektronski obliki.«. Deseti odstavek se črta. Enajsti odstavek postane deseti odstavek.

29.b člen se spremeni tako, da se glasi: Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najpozneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Pri elektronski vložitvi vloge se izda plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu za plačilo sodne takse. Velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Prejšnji odstavek ne velja za vloge, pri katerih ni mogoče avtomatsko izračunati sodne takse. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena mora biti sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se vlaga po elektronski poti na pristojno sodišče iz prvega odstavka 40.c člena tega zakona, plačana v osmih dneh od oddaje predloga v informacijski sistem, z obvezno navedbo reference, ki je zavezancu sporočena ob oddaji predloga po elektronski poti prek informacijskega sistema. Sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, se plača z navedbo reference, ki je navedena na obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodna taksa za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki se ne vlaga po elektronski poti, razen za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice, se plača z navedbo reference, ki je navedena v sklepu o izvršbi. Če sodna taksa iz sedmega ali osmega odstavka tega člena ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo ustrezne reference, sodišče pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog s sestavinami, določenimi v zakonu, ki ureja sodne takse. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če je taksni zavezanec ne plača z navedbo reference, navedene v plačilnem nalogu. V plačilnem nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse iz tega člena.«.

Za šestim odstavkom 38. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Tretji mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.«. Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

Prvi odstavek 38.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja se nakaže in hrani na skrbniškem računu izvršitelja.«.

V tretjem odstavku 38.c člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »O poplačilu obvesti sodišče in varščino nemudoma vrne upniku.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega denarnega zneska, se na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča ne glede na drugi odstavek 285.a člena tega zakona poplača iz položene varščine, hkrati pa morebitni presežek varščine vrne upniku.«. V petem odstavku se črta prvi stavek.

V tretjem odstavku 40. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji.«.

Za sedmim odstavkom 41. člena se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita: »Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili arbitražni sporazum, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora sodni postopek ustavi, sodišče izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže predlog za izvršbo. Če dolžnikova obveznost izhaja iz pisnega obračuna prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, upnik ne more zahtevati izvršbe za obveznost, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov.«.

Na koncu prvega odstavka 41.a člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Predlogu za izvršbo na podlagi priložene menice je treba priložiti menico v izvirniku v fizični obliki.«.

Za tretjim odstavkom 45. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ko postane sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova pravnomočen, sodišče o tem obvesti izvršitelja, dolžnikovega dolžnika in organizacijo za plačilni promet.«. Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek. Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Če je predlagana izvršba na podlagi pisnega obračuna prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se pravnomočni sklep o izvršbi pošlje tudi Davčni upravi Republike Slovenije pisno ali po elektronski poti v strukturirani obliki.«.

V tretjem odstavku 46. člena se črta zadnji stavek.

V tretjem odstavku 49. člena se beseda »izvršitelj« nadomesti z besedilom »izvršitelj ali njegov namestnik osebno«.

V prvem odstavku 71. člena se za 4. točko doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba;«. Dosedanje 5. do 9. točka postanejo 6. do 10. točka. V drugem odstavku se besedi »Sodišče sme« nadomestita z besedilom »Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče«.

72. člen se spremeni tako, da se glasi: Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela. Če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Če teče izvršba na nepremičnino in je upnik predlagal odlog izvršbe s tem izvršilnim sredstvom, mora upnik predložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino. Če gre za izvršbo na premičnine, na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, ali na izpraznitev in izročitev nepremičnin, izvršitelj pa je zadevo že prevzel, mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju in priložiti listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Izvršitelj v spisu in vpisniku evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče. Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.«.

V drugem odstavku 73. člena se za besedilom »tretji izkaže za verjetno« črta vejica in doda besedilo »obstoj svoje pravice in«.

V prvem odstavku 74. člena se besedilo »(71. in 73. člen, 11. člen zakona o državnem tožilstvu)« nadomesti z besedilom »(71. in 73. člen tega zakona, 20. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G in 48/13 – ZSKZDČEU-1))«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče oziroma izvršitelj odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal, vendar največ za eno leto. Upnik lahko predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin.«.

V 81. členu se doda naslov člena, ki se glasi: »(Izvršilna dejanja)«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, se opravi z vpisom sklepa o izvršbi v ta register. Organ, ki vodi register, vpiše rubež in prepoved razpolaganja na zahtevo izvršitelja. Če je v zahtevi izvršitelja naveden enolični identifikacijski znak premičnine, se vpis opravi na podlagi sklepa o izvršbi, sicer pa na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika.«. V četrtem odstavku se beseda »odtujitve« nadomesti z besedo »razpolaganja«. V petem odstavku se besedilo »uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic« nadomesti z besedilom »register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin«, beseda »odtujitve« pa z besedo »razpolaganja«.

Prvi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »Preden začne izvršitelj z rubežem, vroči dolžniku kopijo sklepa o izvršbi oziroma kopijo sklepa o določitvi izvršitelja, če mu ta še ni bil vročen.«.

Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi: Prostovoljna izpolnitev izvršitelju in rubež gotovine imata značaj sodnega pologa.«.

Prvi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti, lahko upnik v treh mesecih od dneva prvega rubeža oziroma njegovega poskusa izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež.«.

Četrti odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vrednostni papirji, ki ne kotirajo na borzi, se prodajo prek pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, ki ga določi izvršitelj.«.

101. člen se spremeni tako, da se glasi: Iz izvršbe so izvzeti: 1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; 2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; 3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke; 4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja družinske prejemke; 5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom ter plačilo za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu; 6. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb; 7. sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka; 8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; 9. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije; 10. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost; 11. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode; 12. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odločba US in 50/14); 13. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti; 14. denarna sredstva, ki jih izplača Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije po zakonu, ki ureja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.«.

102. člen se spremeni tako, da se glasi: Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči: 1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; 2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prejšnjega odstavka, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati: 1. znesek najmanj v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; 2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoč. Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov. Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, da dolžniku ostane: 1. najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; 2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Upravičenost do višje omejitve iz naslova vzdrževanja in preživljanja družinskih članov ali drugih oseb, ki jih mora dolžnik preživljati po zakonu, dolžnik izkazuje z javno listino ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z ugovorom iz 7. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, ki je sodne takse prost. Uveljavljanje ugovora iz prejšnjega odstavka je mogoče tudi po izteku roka za ugovor.«.

Prvi odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju enega leta od dneva vložitve predloga (denarna renta zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ali zaradi smrti tistega, ki je preživnino dajal, idr.) ter za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.«.

Za tretjim odstavkom 110. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo pri poplačilu prednost terjatve iz naslova zakonite preživnine.«.

Za 133. členom se doda nov 133.a člen, ki se glasi: Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi dolžnik ni prejemal rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik takoj po prejemu sklepa o tem obvesti sodišče. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi dolžnik ni prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik o tem obvesti sodišče. Po prejemu obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena sodišče vpogleda v evidence zaposlitev oziroma zdravstvenega zavarovanja ali zahteva podatke iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vroči sklep o izvršbi morebitnemu drugemu delodajalcu oziroma dolžnikovemu dolžniku ter o tem obvesti upnika. Če sodišče ugotovi, da dolžnik ne prejema prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov, ustavi izvršbo. Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o novem dolžnikovem delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novemu delodajalcu oziroma dolžnikovem dolžniku.«.

Četrti odstavek 134. se spremeni tako, da se glasi: »Delodajalec in dolžnikov dolžnik, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po prvem ali drugem odstavku 133.a člena tega zakona, in delodajalec, ki ni ravnal po drugem ali tretjem odstavku 133. člena tega zakona, sta odgovorna za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.«.

135. člen se spremeni tako, da se glasi: S prepovedjo izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi mora dolžniku ostati: 1. najmanj znesek 70 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči; 2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ne glede na prvi odstavek tega člena imajo pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost naslednje terjatve: terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu dano delodajalcu. Preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.«.

Za drugim odstavkom 138. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »S sklepom iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona naloži sodišče organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in ta znesek takoj izplača upniku.«. Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »drugega in tretjega«.

141. člen se spremeni tako, da se glasi: Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdrži organizacija za plačilni promet sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi poplačilo, ko rubljiva sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni rubljivih sredstev in tudi najmanj eno leto pred prejemom sklepa na dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva rubljivih sredstev oziroma sredstev v vezavi, organizacija za plačilni promet takoj po prejemu sklepa o tem obvesti sodišče. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva rubljivih sredstev, organizacija za plačilni promet o tem obvesti sodišče. Pred obvestilom iz drugega in tretjega odstavka tega člena organizacija za plačilni promet preveri v evidencah, katerih vsebino lahko po zakonu uporablja, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji za plačilni promet in pošlje sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet oziroma več novim organizacijam za plačilni promet ter o odstopu sklepa obvesti sodišče in upnika. Po prejemu obvestila iz drugega in tretjega odstavka sodišče samo ponovno vpogleda v register transakcijskih računov in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet ter o tem obvesti upnika. Če sodišče z vpogledom v evidence ugotovi, da dolžnik nima odprtega drugega računa pri organizaciji za promet, ustavi izvršbo. Če upnik v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi izvršbe sodišču posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva, sodišče razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe in sklep o izvršbi vroči novi organizaciji za plačilni promet. Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev. Organizacija za plačilni promet ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, dokler ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi, razen če zakon določa drugače. Če je izvršba odložena na predlog dolžnika, je treba izločiti ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatev. Organizacija za plačilni promet pošilja obvestila iz tega člena sodišču v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o pošiljanju obvestil organizacij za plačilni promet.«.

V drugem odstavku 147. člena se črta besedilo »(tretji odstavek 140. člena)«.

163.c člen se spremeni tako, da se glasi: Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, za izterjavo denarne terjatve se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o izvršbi vpisan v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Kadar teče izvršba za izterjavo oziroma zavarovanje upnikove denarne terjatve, pridobi upnik z vpisom sklepa o izvršbi zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki so predmet izvršbe. Zastavno pravico vpiše klirinško depotna družba hkrati z vpisom sklepa o izvršbi. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče pooblasti pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, da opravi prodajo vrednostnih papirjev, ki so predmet izvršbe. Za prenos prodanih vrednostnih papirjev na račun kupca se smiselno uporabljajo določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih o izbrisu zastavne pravice pri prodaji zastavljenega nematerializiranega vrednostnega papirja. Za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, za izterjavo denarne terjatve se smiselno uporablja 93. člen tega zakona.«.

V četrtem odstavku 165. člena se besedilo »Za prodajo deleža« nadomesti z besedilom »Za izvršbo na delež družbenika«.

V prvem odstavku 169. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče v sklepu o izvršbi dolžnika opozori tudi na določbe četrtega do šestega odstavka tega člena.«.

V tretjem odstavku 171. člena se beseda »domiku« nadomesti z besedo »izročitvi«.

Za 171. členom se doda nov 171.a člen, ki se glasi: Sodišče o začeti izvršbi na solastniški delež nepremičnine na predlog upnika obvesti tudi preostale solastnike nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe, in jih obvesti, da lahko podajo soglasje, da se nepremičnina proda kot celota, in jih seznani s pogoji prodaje. Sodišče s sklepom odloči, da se nepremičnina proda kot celota v primeru, da do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine podajo soglasje vsi solastniki. Solastniki lahko umaknejo že podano soglasje najpozneje do izdaje odredbe o prodaji na prvi javni dražbi oziroma do odredbe o prodaji z zavezujočim zbiranjem ponudb. Soglasje se lahko poda neposredno na zapisnik ali pa se predloži pisno soglasje, na katerem je podpis solastnikov notarsko overjen. Ne glede na določbe 197. in 198. člena tega zakona se solastniki poplačajo pred stroški izvršilnega postopka in upniki iz 196. člena tega zakona.«.

Za 172. členom se doda nov 172.a člen, ki se glasi: Če je pri nepremičnini vknjižen zemljiški dolg, sodišče najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine objavi oklic, s katerim pozove imetnika zemljiškega pisma, da sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica sporoči svoje identifikacijske podatke iz 16.a člena tega zakona in sodišču izroči izvirnik zemljiškega pisma. Oklic se objavi na sodni deski in na spletni strani sodišča. V oklicu sodišče navede identifikacijski znak nepremičnine, ki je predmet izvršbe, rok, v katerem mora imetnik zemljiškega pisma sporočiti svoje identifikacijske podatke in izročiti izvirnik zemljiškega pisma, ter pravne posledice nepravočasne sporočitve identifikacijskih podatkov in neizročitve izvirnika zemljiškega pisma. Če v roku iz prejšnjega odstavka imetnik zemljiškega pisma sodišču ne sporoči identifikacijskih podatkov in ne predloži izvirnika zemljiškega pisma, velja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga, če se najpozneje na razdelitvenem naroku ne dokaže drugače. Sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje oklic pri zemljiškem dolgu, vpisanem v zemljiški knjigi.«.

V tretjem odstavku 173. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »sodišče pa upniku zemljiškega dolga vrne zemljiško pismo.«.

V četrtem odstavku 181. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »odredbo za prodajo kmetijskega zemljišča pa sodišče razglasi tudi na oglasni deski upravne enote, lahko pa tudi na spletni strani upravne enote, kjer nepremičnina leži.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Upnik lahko objavi odredbo o prodaji nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Stroški objave bremenijo upnika.«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »Če vročitve na način iz prejšnjega odstavka ni mogoče opraviti, se vročitev opravi po splošnih pravilih o osebnem vročanju.«.

182. člen se spremeni tako, da se glasi: Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji in če najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino. Če je bila nepremičnina prodana na podlagi postopka zavezujočega zbiranja ponudb, pozove sodišče predkupnega oziroma odkupnega upravičenca, če je bil postopek zbiranja ponudb uspešen, da v določenem roku kupi nepremičnino pod enakimi pogoji kot ponudnik, ki je uspel v postopku zavezujočega zbiranja ponudb. Če je bila nepremičnina prodana z neposredno pogodbo, povabi sodišče predkupnega oziroma odkupnega upravičenca, naj izjavi na zapisnik pri sodišču, ali želi izkoristiti svojo pravico. Če predkupni oziroma odkupni upravičenec izkoristi svojo pravico, ima najboljši ponudnik ali kupec pri neposredni pogodbi pravico takoj po končani dražbi ali po prejemu obvestila, da je predkupni upravičenec izjavil, da želi izkoristiti svojo pravico, ponuditi višjo ceno.«.

183. člen se spremeni tako, da se glasi: Nepremičnina se proda na javni dražbi. Narok za prodajo nepremičnine na javni dražbi se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače. Upniki, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina proda na podlagi prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb. Šteje se, da se osebe iz prejšnjega stavka strinjajo s prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb, če ena izmed njih poda takšen predlog, druge pa izrecno temu ne nasprotujejo v roku, ki jim ga postavi sodišče. Stranke, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo. Sporazum, da se nepremičnina proda z neposredno pogodbo, mora biti sklenjen v pisni obliki. Sporazum o prodaji z neposredno pogodbo se pošlje pristojnemu davčnemu organu. Pogodba o neposredni prodaji ima učinek od dneva, ko je sklep o domiku (190. člen) vročen kupcu.«.

Prvi odstavek 185. člena se spremeni tako, da se glasi: »Javne dražbe ali postopka zavezujočega zbiranja ponudb se smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo ali pred iztekom roka za zavezujoče zbiranje ponudb položijo varščino.«. V petem odstavku se za besedo »dražbe« doda besedilo »ali naroka za odpiranje ponudb«.

187. člen se spremeni tako, da se glasi: Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Kupec tudi ne more biti nekdo, ki po zakonu ne more pridobiti nepremičnine, ki je predmet izvršbe.«.

Prvi odstavek 188. člena se spremeni tako, da se glasi: »Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti.«. V drugem odstavku se besedilo »razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti« nadomesti z besedilom »razpiše sodišče na predlog upnika drugi narok, na katerem nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot polovico ugotovljene vrednosti«.« V četrtem odstavku se besedilo »tudi za ceno, nižjo od ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice te vrednosti« nadomesti z besedilom »tudi za ceno, nižjo od 70 % ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice ugotovljene vrednosti«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb, drugi in četrti odstavek tega člena pa se smiselno uporabljata tudi v primeru prodaje z neposredno pogodbo.«.

Drugi odstavek 189. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dražba traja, dokler ponudniki višajo ponudbe. Ponudnik je na svojo ponudbo vezan, dokler ni dana višja ponudba. Na prošnjo enega ali več ponudnikov lahko sodišče dovoli krajši premor za premislek. Dražba se konča, ko ponudniki kljub dvakratnemu pozivu sodnika ne ponudijo višje cene.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.«. V sedmem odstavku se v prvem stavku za besedo »dražbi« doda besedilo »ali postopku zavezujočega zbiranja ponudb«.

Za 189. členom se doda nov 189.a člen, ki se glasi: Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb je javno vabilo k dajanju ponudb, na podlagi katerega sodišče domakne nepremičnino najboljšemu ponudniku. Najboljši ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno, vendar ne nižje od prodajne cene, če več ponudnikov ponudi enako najvišjo ceno, pa tisti, ki ponudi najkrajši rok plačila. Če več ponudnikov ponudi enako najvišjo ceno in enak rok plačila, je najboljši ponudnik tisti, čigar ponudbo je sodišče prejelo prej. Sodišče v odredbi o prodaji odloči, da se nepremičnina proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, ter določi rok za oddajo ponudb, čas in kraj naroka za odpiranje ponudb, ter druge sestavine, ki jih mora vsebovati odredba o prodaji. Odredba o prodaji mora biti objavljena najpozneje 30 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Po poteku roka za oddajo ponudb sodišče opravi narok, na katerem odpira prejete ponudbe in ugotovi, kateri ponudnik je uspel v postopku, ter razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. Glede prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb se smiselno uporabljajo določbe četrtega do devetega odstavka 189. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 190. člena se črta besedilo »razglasi na sodni deski in ga«.

Tretji odstavek 191. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če kupec v določenem roku ne položi kupnine oziroma vloga za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena tega zakona ni bila vložena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 198. členom tega zakona. Sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.«. Četrti odstavek se črta.

192. člen se spremeni tako, da se glasi: Po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sodišče vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, udeležencem javne dražbe in udeležencem postopka zavezujočega zbiranja ponudb. Nepremičnino izroči sodišče kupcu po pravnomočnosti sklepa o izročitvi.«.

V prvem odstavku 194. člena se besedilo »niti na drugem« nadomesti z besedilom »na prvem«. V drugem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«, beseda »tretjem« pa se nadomesti z besedo »drugem.«. V tretjem odstavku se za besedama »zastavni upniki« doda besedilo »oziroma upniki zemljiškega dolga«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru prodaje z zavezujočim zbiranjem ponudb.«.

V 196. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. upniki zemljiškega dolga in zastavni upniki, ki so priglasili svojo terjatev;«.

Za prvim odstavkom 198. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, se poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku.«. Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Za tretjim odstavkom 201. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Kljub poteku roka, ki ga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, se s tožbo lahko izpodbija pravno dejanje ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje na razdelitvenem naroku.«.

V prvem odstavku 202. člena se besedilo »spornem dejstvu pri izpodbijanju« nadomesti z besedilom »višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve«.

V prvem odstavku 206. člena se črta besedilo »zemljiškega dolga oziroma« in besedilo »zemljiški dolg oziroma«.

Tretji odstavek 207. člena se spremeni tako, da se glasi: »V vabilu sodišče te osebe opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila.«.

Šesti odstavek 208. člena se črta.

V 240. členu se za besedilom »zastavna pravica na nepremičnini,« doda besedilo »zastavna pravica na poslovnem deležu,«.

V 242. členu se besedilo »ki vodi zemljiško knjigo, v kateri je treba opraviti vpis« nadomesti z besedilom »na območju katerega leži nepremičnina«.

Za 245. členom se doda novo Enaindvajseto a) poglavje in 245.a do 245.c člen, ki se glasijo:

Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.

Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu.

Zastavna pravica na poslovnem deležu se pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju.«.

Za prvim odstavkom 248. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je opredeljena s sklepom o zavarovanju z enoličnim identifikacijskim znakom premičnin, opravi rubež na zahtevo sodišča na podlagi sklepa o zavarovanju organ, ki vodi ta register, z vpisom v register.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V prvem odstavku 260. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi: »4. rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet;«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kadar je predmet zavarovanja premičnina, ki se vpisuje v register iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona in je opredeljena s sklepom o predhodni odredbi z enoličnim identifikacijskim znakom premičnin, opravi rubež na zahtevo sodišča na podlagi sklepa o predhodni odredbi organ, ki vodi ta register, z vpisom v register.«.

261. člen se črta.

V drugem odstavku 263. člena se beseda »osem« nadomesti z besedo »petnajst«.

Za prvim odstavkom 266. člena se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka, v katerem bi sodišče odločalo po pravilih posebnega postopka v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, in za samo zavarovanje je pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek. Za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo, vloženim pred uvedbo sodnega postopka na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in za samo zavarovanje je pristojno okrožno sodišče, ki bi bilo pristojno za postopek.«. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V 267. členu se besedilo »ni opravljena izvršba« nadomesti z besedilom »niso podani pogoji za izvršbo«.

V prvem odstavku 281. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. da ima zaključeno 4-letno srednješolsko izobrazbo;«. V 8. točki se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 9. točka, ki se glasi: »9. da ima sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz 285. člena tega zakona.«. Tretji odstavek se spremeni, tako da se glasi: »Šteje se, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, kdor je obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, ali kdor ravna tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno ali vestno opravljal nalog izvršitelja.«.

Tretji odstavek 284. člena se črta.

V prvem odstavku 285. člena se besedilo »Pred prisego mora izvršitelj« nadomesti z besedilom »Kandidat za izvršitelja mora«. V drugem odstavku se beseda »izvršitelj« nadomesti z besedilom »kandidat za izvršitelja«.

Za 286. členom se doda nov 286.a člen, ki se glasi: Izvršitelj se razreši: 1. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje za izvršitelja; 2. če da pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja; 3. če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, detektivski poklic ali postane notar ali odvetnik; 4. če mu je s pravnomočno odločbo izrečen disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja; 5. ko dopolni starost 70 let; 6. če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali na hujšo kazen; 7. če mu je izrečen pravnomočen varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe izvršitelja; 8. če opravlja posle, ki po svoji naravi niso združljivi z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ter ugledom in neoporečnostjo službe izvršitelja; 9. če ne dosega meril za ugotavljanje učinkovitosti dela izvršitelja ali če iz ocene dela izvršitelja izhaja, da službe izvršitelja ne opravlja vestno; 10. če ne opravi rednega preizkusa znanja po določbah tega zakona in podzakonskega akta. Zbornica izvršiteljev je dolžna obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, o nastopu razrešitvenega razloga takoj, ko zanj izve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka pa ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvestita tudi sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko uvede postopek razrešitve, tudi če ugotovi obstoj razlogov za razrešitev pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz kazenske evidence zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za imenovanje in razrešitev izvršitelja. Odločbo o razrešitvi izvršitelja izda minister, pristojen za pravosodje. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Če je uveden postopek razrešitve izvršitelja na podlagi 6. točke prvega odstavka tega člena, lahko minister, pristojen za pravosodje, izvršitelju izreče začasno prepoved opravljati službo izvršitelja (suspenz). Začasna prepoved lahko traja do konca postopka razrešitve, vendar ne dlje kot eno leto. Odločba o razrešitvi izvršitelja je izvršilni naslov po tem zakonu.«.

287. člen se spremeni tako, da se glasi: Z dnem vročitve odločbe o razrešitvi izvršitelj ne sme več opravljati neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja, že razpisana dejanja pa mora preklicati. Ko izvršitelj prejme odločbo o razrešitvi, mora v roku, določenem v odločbi, izročiti zbornici izvršiteljev vse spise, skupaj s spisi zaključenih zadev, vpisnike, evidence in druge knjige, listine, denar, vrednostne papirje, registrske označbe, predmete v hrambi pri izvršitelju, identifikacijske znake iz prvega odstavka 286. člena tega zakona, ter vso drugo dokumentacijo in predmete, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, in sicer v stanju, v kakršnem je na dan prejema odločbe. Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov zbornice izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev v osmih dneh od prevzema pošlje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, identifikacijske znake in kopijo zapisnika iz prejšnjega stavka. Predsednik zbornice izvršiteljev določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če to ni mogoče, pa v kraju, ki je temu najbližje. Zbornica izvršiteljev določi, katera dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu z drugim odstavkom tega člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, oziroma se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev. Spisi zaključenih zadev pri razrešenem izvršitelju se vložijo v arhiv zbornice izvršiteljev in se jih obravnava v skladu s predpisi s področja varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivov. Na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in zbornice izvršiteljev se objavijo podatki o osebnem imenu, sedežu in datumu razrešitve izvršitelja ter podatek o tem, da izvršitelj ni predal identifikacijskih znakov, zaradi česar so bili preklicani.«.

Drugi odstavek 294.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Pri svojem delu mora imeti pomočnik izkaznico, s katero izkazuje vpis v evidenco iz 295. člena tega zakona. Izkaznica vsebuje osebno ime pomočnika, rojstni datum, ime izvršitelja, pri katerem je zaposlen, trajanje pogodbe o zaposlitvi in zaporedno številko v evidenci izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev.«.

V drugem odstavku 295. člena se za tretjo alinejo dodajo nove četrta, peta in šesta alineja, ki se glasijo: »– podatek o številki skrbniškega računa; – podatek o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona; – podatek o varnem elektronskem predalu;«. Dosedanja četrta alineja postane sedma alineja. V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Evidenca iz prvega odstavka tega člena je za namene zagotavljanja izvršitev ali zavarovanja upnikove terjatve in varstva strank glede izvrševanja pooblastil izvršiteljev javna v delu, ki se nanaša na podatke o osebnem imenu, sedežu, telefonski številki in naslovu elektronske pošte izvršitelja ter namestnika izvršitelja, datumu in številki odločbe o imenovanju, datumu nastopa službe izvršitelja ter datumu in številki odločbe o razrešitvi, številki skrbniškega računa ter podatke o zavarovanju izvršiteljeve odgovornosti iz 285. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 295.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo, pristojno za pravosodje, za namene varnosti pravnega prometa ter preverjanja istovetnosti izvršiteljev, namestnikov izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev pri opravljanju njihove službe upravlja evidenco izkaznic, priponk in pečatov izvršiteljev, namestnikov izvršiteljev in pomočnikov izvršiteljev.«. V drugem odstavku se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita: »– osebno ime, sedež in evidenčna številka izvršitelja oziroma osebno ime in evidenčna številka namestnika izvršitelja ter osebno ime in sedež izvršitelja, katerega namestnik je, oziroma osebno ime in evidenčna številka pomočnika izvršitelja; – datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju, namestniku izvršitelja in pomočniku izvršitelja;«.

V drugem odstavku 297. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– odredi in po pooblaščenih delavcih ministrstva opravi pregled poslovanja izvršitelja ali začasnega namestnika s pregledom njegovih poslovnih listin, evidenc, spisov in stvari v hrambi ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti izvršitelju odredi njihovo odpravo;«.

V 298.č členu se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita: »2. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva osebnega dostojanstva strank in udeležencev postopka ali se neprimerno obnaša; 3. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja krši določbe tega zakona in pravila podzakonskih aktov;«. Za 12. točko se doda nova 13. točka, ki se glasi: »13. če izvršitelj oglašuje svojo dejavnost;«. V dosedanji 13. točki, ki postane 14. točka, se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. če redno ne plačuje članarine in drugih prispevkov zbornici.«.

Za petim odstavkom 298.d člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Zoper odločbo disciplinske komisije je dovoljen upravni spor.« Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

V prvem odstavku 298.e člena se besedilo »enem letu« nadomesti z besedilom »dveh letih«. V tretjem odstavku se besedilo »enem letu« nadomesti z besedilom »dveh letih«.

298.f člen se spremeni tako, da se glasi: V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se o vprašanjih, ki niso urejena s tem zakonom in predpisom iz sedmega odstavka 298.d člena tega zakona, smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.«.

Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno. Če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bil izdan sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, se ne uporablja 172.a člen zakona, za upnike zemljiškega dolga se ne uporablja spremenjena določba 2. točke 196. člena zakona in novega drugega odstavka 198. člena zakona, uporablja pa se določba do sedaj veljavnega šestega odstavka 208. člena zakona. Če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona. Disciplinski postopek zoper izvršitelja, ki je bil uveden do uveljavitve tega zakona, se dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.

Spremenjeni četrti odstavek 29. člena zakona se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Spremenjeni 29.b člen, spremenjeni 40. člen, spremenjeni 41. člen, novi deveti odstavek 45. člena, spremenjeni 46. člen, spremenjeni 240. člen in novi 245.a do 245.c člen zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje. Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda sklep, v katerem določi datum, od katerega se uporabljajo navedene določbe. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremenjeni 294.b člen zakona se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Sredstva iz naslova varščine, ki so do dneva uveljavitve tega zakona na računu sodnih pologov, se prenesejo iz sodnih pologov na skrbniške račune izvršiteljev v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Minister, pristojen za pravosodje, uskladi Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS, št. 121/07, 71/10, 35/11 in 104/11) in Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06 in 59/11) z določbami tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 712-01/14-2/19 Ljubljana, dne 4. julija 2014 EPA 1966-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik