Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev

Ta pravilnik določa način upoštevanja obdavčljivih in drugih dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: pravice iz javnih sredstev).

Dohodki iz 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 3/13 – ZŠolPre-1, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1 in 99/13; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se upoštevajo po zmanjšanju za stroške, davke in obvezne prispevke za socialno varnost.

(1)Pri ugotavljanju dohodka za posamezni vir dohodka se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine in dohodnine.

(2)Podatki iz informativnega izračuna se upoštevajo, kadar odločba o odmeri dohodnine še ni dokončna.

(3)Če odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za izračun dohodka iz dejavnosti, se za izračun dohodka v skladu s tem pravilnikom manjkajoči podatki upoštevajo iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za isto leto, za katero je bila izdana odločba o odmeri dohodnine ali informativni izračun.

(4)Za posamezno vrsto dohodka za leto pred vložitvijo vloge (v nadaljnjem besedilu: preteklo leto) se primarno upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna.

(5)Če podatki iz prejšnjega odstavka med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine za predpreteklo leto pred vložitvijo vloge (v nadaljnjem besedilu: predpreteklo leto). Šteje se, da podatki iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna za preteklo leto še niso na voljo, če jih še ni pred 31. majem.

(6)Če podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali iz informativnega izračuna po 31. maju še ni, se šteje, da niso na voljo in se uporabijo podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto, in podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

(7)Pri ugotavljanju tekočih dohodkov se upoštevajo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine in dohodnine v tekočem in v preteklem letu, pri čemer se kot tekoči dohodki štejejo periodični dohodki, ki jih je oseba prejela v mesecu pred vložitvijo vloge oziroma v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven.

(1)Pri ugotavljanju dohodka se glede dohodkov iz prvega odstavka 12. člena ZUPJS, razen dohodkov iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih zbirk upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev, in druga dokazila za preteklo leto.

(2)Podatki za tekoče leto se upoštevajo v primeru, če je oseba dohodke začela prejemati šele v tekočem letu, pri čemer se šteje, da je oseba začela prejemati dohodke v tekočem letu, če v preteklem letu ni imela dohodkov, razen dohodkov iz 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, in je v tekočem letu v mesecu pred mesecem vložitve vloge ali v mesecu vložitve vloge prejela tekoče dohodke, ki se preračunajo na letno raven.

(3)Dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se vedno upoštevajo kot tekoči dohodki na podlagi podatkov o višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom veljavnosti pravice, preračunani na letno raven.

(1)Če je oseba v preteklem letu imela več vrst periodičnih dohodkov iz 8. točke 3. člena ZUPJS (v nadaljnjem besedilu: vrsta periodičnega dohodka), iz ugotovljenega dejanskega stanja pa je razvidno, da enega ali več vrst periodičnih dohodkov ne prejema več, se kot tekoči dohodki upoštevajo periodični dohodki, ki jih še prejema.

(2)Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki.

(3)Če je oseba, pri kateri se ugotovi sprememba prejemanja vrste periodičnega dohodka, v preteklem letu prejela še kakšen drug dohodek, se takšen drug dohodek upošteva na način iz 3. ali 4. člena tega pravilnika.

(4)Če je oseba v tekočem letu poleg ene vrste periodičnega dohodka začela prejemati še drugo vrsto periodičnega dohodka, se upoštevajo njeni tekoči periodični dohodki prera­čunani na letno raven.

(5)Če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da oseba v tekočem letu dohodka iz naslova študentskega dela zaradi spremembe statusa ne more pridobiti, se ta dohodek ne upošteva.

(6)Če je oseba v preteklem letu določeno vrsto periodičnega dohodka prejemala le del leta in ga še vedno prejema, se kot njen dohodek upošteva njen tekoči dohodek.

(7)Če se tekoči dohodek začne prejemati sredi meseca, se kot višina tekočega dohodka upošteva višina dohodka za prvi celotni mesec.

(8)Kadar je oseba prenehala prejemati določen periodični dohodek in je začela prejemati drugo vrsto periodičnega dohodka, se kot nastanek spremembe upošteva pridobitev novega statusa, ki ima za posledico začetek prejemanje druge vrste periodičnega dohodka.

Tekoči dohodek se na letno raven preračuna tako, da se tekoči mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta.

(1)Dohodki, ki se upoštevajo na podlagi podatkov iz predpreteklega leta, se preračunajo na raven preteklega leta, tako da se pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v obdobju januar – december preteklega leta in neto povprečno plačo istega obdobja predpreteklega leta.

(2)Dohodki, ki se upoštevajo na podlagi podatkov iz tekočega leta se preračunajo na raven preteklega leta tako, da se pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v obdobju januar – december preteklega leta in zadnjo znano neto povprečno plačo na zaposlenega v mesecu izplačila tekočih dohodkov.

(3)Če je po preračunu iz prejšnjega odstavka količnik večji od 1, se upošteva količnik 1.

(1)Preračun dohodkov iz uradnih evidenc centrov za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev tekočega leta na raven preteklega leta se izračuna skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(2)Dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS se preračunajo v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.

(1)Pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev se dohodek zmanjša za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati.

(2)Šteje se, da je oseba nehala prejemati periodične dohodke in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov, če v mesecu pred mesecem vložitve ali v mesecu vložitve vloge oseba ni prejela nobenega periodičnega dohodka več ali v mesecu vložitve vloge ni opravljala dejavnosti in ni prejela nobenega periodičnega dohodka več.

(3)Kot periodični dohodki se upoštevajo zlasti plače skupaj z regresom, nadomestilo plače, bonitete, pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila ter drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja, starševski dodatek, nadomestilo za invalidnost, delno plačilo za izgubljeni dohodek, drugi dohodki iz delovnega razmerja ter dohodki iz 2., 3., 4., 6., 14., 15., 16., 17., 18. in 23. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS.

(4)Kot periodični dohodek se šteje tudi dohodek iz dejavnosti ter dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Če je iz podatkov iz 3. in 4. člena tega pravilnika za preteklo ali predpreteklo leto razvidno, da je oseba prejemala periodične dohodke, iz podatkov za tekoče leto pa je razvidno, da periodičnih dohodkov nima:

-        se dohodek zmanjša tako, da se podatki o periodičnih dohodkih iz preteklega ali predpreteklega leta pri izračunu dohodka ne upoštevajo;

-        se v primeru upoštevanja podatkov iz 3. in 4. člena tega pravilnika o dohodku osebe iz preteklega ali predpreteklega leta dohodek zmanjša tako, da se podatki iz preteklega ali predpreteklega leta o periodičnih dohodkih preračunani na način, kot izhaja iz tabele, ki je priloga tega pravilnika in njegov sestavni del, ne upoštevajo;

-        se upoštevani dohodek glede na vrsto posameznega dohodka, ki so v tabeli iz prejšnje alineje označeni kot v pravilniku, ki ureja podrobnejšo opredelitev podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine za posamezno vrsto dohodnine, preračuna tako, da se podatki iz okenca, ki je določen kot kombinacija številke vrstice in črke stolpca, preračunajo v skladu s formulami, določenimi v stolpcih E, F in G.

(1)Kadar se v skladu s prejšnjim členom periodični dohodek iz odločbe o odmeri dohodnine ne upošteva, upoštevajo pa se drugi dohodki iz odločbe o odmeri dohodnine, se dohodek ugotovi tako, da se drugi dohodki iz odločbe o odmeri dohodnine seštejejo, nato pa odštejejo prispevki in stroški teh drugih dohodkov ter odšteje odmerjena povprečna dohodnina za te dohodke.

(2)Odmerjena povprečna dohodnina za dohodke iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se seštevek drugih dohodkov, znižan za prispevke in stroške teh dohodkov, pomnoži s količnikom odmerjene dohodnine. Količnik odmerjene dohodnine se izračuna tako, da se odmerjena dohodnina deli z vsoto vseh dohodkov iz dohodninske odločbe, znižano za prispevke in stroške vseh dohodkov.

(1)Dobiček iz kapitala se všteva v dohodek osebe, znižan za davek od dobička iz kapitala.

(2)Ne glede na peti odstavek 3. člena tega pravilnika se po 31. marcu dobiček iz kapitala, dosežen z odsvojitvijo nepremičnine, iz predpreteklega leta ne upošteva.

Obresti se vštevajo v dohodek osebe v celotnem znesku, znižane za davek od obresti.

Dividende se vštevajo v dohodek osebe v celotnem znesku, znižane za davek od dividend.

(1)Dohodek iz prenosa premoženjske pravice se všteva v dohodek osebe, znižan za normirane oziroma dejanske stroške in davek od prenosa premoženjske pravice.

(2)Ne glede na peti odstavek 3. člena tega pravilnika se po 31. marcu dohodek iz prenosa premoženjske pravice iz predpreteklega leta ne upošteva.

(1)Kot dohodek iz dejavnosti se upošteva dohodek, od katerega se obračunava davek od dohodka iz dejavnosti.

(2)Osebi, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni razvid, ter se ji dohodek ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotavlja tako, da se dobiček zmanjša za obračunano dohodnino.

(3)Osebi, ki opravlja dejavnost in se ji dohodek ugotavlja z upoštevanjem dejanskih odhodkov, se dohodek ugotavlja tako, da se dobiček zmanjša za obračunano akontacijo dohodnine ali sorazmerni del davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

(4)Če je oseba dejavnost šele začela opravljati, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. Če je oseba v preteklem letu bila zaposlena le del leta, drugi del leta pa je začela opravljati dejavnost, se šteje, da je dejavnost šele začela opravljati in se njen letni dohodek upošteva v skladu s tem odstavkom.

(5)Za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, se upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid, do prvega aprila naslednjega leta.

(6)Če oseba, ki je zaposlena za polni delovni čas, opravlja tudi dejavnost, se dohodek iz dejavnosti upošteva v dejanski višini. Če je oseba zaposlena za krajši delovni čas od polnega, opravlja pa tudi dejavnost, se njen letni dohodek iz dejavnosti, upošteva najmanj v višini sorazmernega dela 75 % bruto minimalne plače, glede na število ur do polnega delovnega časa, pomnožene z 12.

(7)Mesečni dohodek iz dejavnosti se izračuna tako, da se letni dohodek iz dejavnosti deli z 12.

(8)Če je mesečni dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka tega člena, ki jo opravlja oseba, nižji od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino normiranih odhodkov in obračunane dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine, glede na dohodek iz dejavnosti, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.

(9)Če je mesečni dohodek iz dejavnosti iz tretjega odstavka tega člena nižji od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino obračunane akontacije dohodnine, ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.

(10)Če je vsota mesečnega dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka in mesečnega dohodka iz tretjega odstavka tega člena nižja od višine bruto minimalne plače, znižane za eno dvanajstino vsote normiranih odhodkov in obračunane dohodnine oziroma akontacije dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine od dohodka iz dejavnosti, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.

(1)V letni dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe se šteje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz druge kmetijske dejavnosti in dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji znižan za prispevke za socialno varnost, normirane stroške in davke, glede na dohodek iz kmetijske dejavnosti.

(2)Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti osebe se šteje dohodek, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

(3)Kot dohodek iz druge kmetijske dejavnosti se šteje dohodek iz 22. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS.

(4)Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji, se šteje dohodek, od katerega se obračunava akontacija dohodnine od dohodka iz te dejavnosti.

(5)Mesečni dohodek iz kmetijske dejavnosti se izračuna tako, da se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti deli z 12.

(1)Če letni dohodek iz kmetijske dejavnosti ustvarja več solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno gospodinjstvo, vendar se kot osebe pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev vse ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, se izračuna sorazmerni del letnega dohodka iz kmetijske dejavnosti za osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.

(2)Sorazmerni del letnega dohodka iz kmetijske dejavnosti oseb, ki se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo, se izračuna tako, da se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti vseh oseb deli s številom oseb, ki so starejše od 15 let, in nato pomnoži s številom oseb, ki so starejše od 15 let in se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo.

(3)Kot dohodek se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti pripiše osebi, ki je invalidsko in pokojninsko zavarovana kot oseba, kateri opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja edini in glavni poklic, v enakem delu glede na število teh oseb, ki se pri upravičenosti upoštevajo.

(4)Če oseba iz prejšnjega odstavka izkazuje mesečni dohodek iz kmetijske dejavnosti, znižan za eno dvanajstino vsote iz prispevkov za socialno varnost, normiranih stroškov in akontacijo dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine, glede na dohodek iz kmetijske dejavnosti, nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen letni dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12.

(5)Če med osebami, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ni oseb iz tretjega odstavka tega člena, se letni dohodek iz kmetijske dejavnosti pripiše osebam, ki se štejejo za odrasle osebe po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, v enakem delu.

Če oseba izkazuje mesečni dohodek, ki je vsota mesečnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in dohodka iz dejavnosti ter je ta vsota po znižanju za eno dvanajstino vsote iz prispevkov za socialno varnost, normiranih stroškov in akontacije dohodnine ali sorazmernega dela davka iz letne odmere dohodnine nižja od višine bruto minimalne plače, se kot njen letni dohodek iz dejavnosti šteje 75 % bruto minimalne plače, pomnožene z 12.

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem se všteva v dohodek osebe, znižan za stroške, vendar le do višine, ki se prizna po davčnih predpisih in za davek od oddajanja premoženja v najem.

Dohodek od dobitkov pri klasičnih igrah na srečo se všteva v dohodek osebe, znižan za davek na dobitke pri klasičnih igrah na srečo. Priloga: Način izračuna dohodkov iz določbe o odmeri dohodnine in informativnega izračuna Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14) vsebuje naslednji končni določbi:

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 93/11).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 67/14) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: »6. člen Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika se dokončajo po dosedanjih predpisih. 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.