3. člen

(1)Oseba, ki izvaja iskanje (v nadaljnjem besedilu: iskalec), mora biti strokovno usposobljena za iskanje, kar se ugotavlja v postopku izdaje dovoljenja za iskanje.

(2)Strokovno usposobljena je fizična oseba, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

-        izobrazba, pridobljena po študijskih programih prve stopnje s področja arheologije ali primerljivega področja, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje s področja arheologije ali primerljivega področja,

-        reference s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin,

-        izpopolnjevanje oziroma usposabljanje s področja varstva arheoloških ostalin,

-        status prostovoljca ali prostovoljca zaupnika, pridobljen na podlagi 102. člena ZVKD-1, ali

-        strokovni naziv s področja varstva kulturne dediščine, pridobljen na podlagi 103. člena ZVKD-1.

(3)Za reference s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin se štejejo podatki o avtorstvu ali soavtorstvu strokovnih ali znanstvenih objav s področja arheologije ter podatki o sodelovanju pri arheoloških raziskavah ali drugih dejavnostih s področja prepoznavanja in varstva ustrezne zvrsti kulturne dediščine, ki je zajeta v pojmu arheološka ostalina (npr. orožje, strelivo, vojaška vozila in druge vojaške ostaline iz prve in druge svetovne vojne, ki so bile pod zemljo ali vodo vsaj 50 let).

(4)Za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin se štejejo organizirane oblike usposabljanja oziroma izpopolnjevanja, ki jih izvede Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), državni oziroma pooblaščeni muzej ali javna raziskovalna organizacija s področja ustrezne zvrsti kulturne dediščine, ki je zajeta v pojmu arheološka ostalina.

(5)Za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje s področja prepoznavanja in varstva arheoloških ostalin, ki so orožje, strelivo, vojaška vozila in druge vojaške ostaline iz prve in druge svetovne vojne, ki so bile pod zemljo ali vodo vsaj 50 let, se štejejo tudi organizirane oblike usposabljanja oziroma izpopolnjevanja, ki jih izvedejo nevladne organizacije, delujoče v javnem interesu na področju varstva ustrezne zvrsti kulturne dediščine, pod pogojem, da pri izvedbi usposabljanja oziroma izpopolnjevanja sodeluje zavod.