Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu

(1)Ta uredba določa ukrepe, vlagatelje, upravičence, pogoje in postopke dodelitve finančne pomoči za izboljšanje ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti in poseljenosti slovenskega podeželja.

(2)Sredstva se dodelijo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU).

Izraza, uporabljena v tej uredbi, imata naslednji pomen:

-        kmetijska dejavnost je primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov, ki so navedeni v prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva iz Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354, 28. 12. 2013, str. 86);

-        podjetje je kmetijsko gospodarstvo v skladu z 2. točko 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kmetijstvu), ki je dejavno v primarni kmetijski proizvodnji, ne glede na pravni status in način financiranja kmetijskega gospodarstva.

(1)Vlagatelj je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s 3. točko 3. člena Zakona o kmetijstvu, ki vlaga vlogo v skladu s to uredbo.

(2)Upravičenec je kmetijsko gospodarstvo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči po tej uredbi.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je vlagatelj za ukrep III: finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2014 čebelar, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je vpisan v register čebelnjakov.

(1)Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije.

(2)Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 1408/2013/EU, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ne glede na določbe drugega odstavka 8. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 11. člena, drugega odstavka 11.c člena in drugega odstavka 11.e člena te uredbe se pomoč ustrezno zniža, če bi bila z odobreno pomočjo enotnemu podjetju za ukrepe po tej uredbi presežena omejitev iz tega odstavka.

(3)Kumulativni znesek vseh pomoči de minimis, dodeljen kmetijskim gospodarstvom, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve iz priloge Uredbe 1408/2013/EU.

(4)Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU), se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(5)Če je vlagatelj, razen v kmetijski dejavnosti, dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. julija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.

V skladu z Uredbo 1408/2013/EU se sredstva namenijo za naslednje ukrepe:

1.ukrep I: finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu;

2.ukrep II: finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo;

3.ukrep llI: finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2014;

4.ukrep IV – finančna pomoč za nadomestilo škode na kmetijskem gospodarstvu zaradi vraničnega prisada.

(1)Predmet in namen podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu.

(2)Za nepredvidljivi škodni dogodek iz prejšnjega odstavka se šteje škoda na kmetijskih objektih, nastala zaradi požara ali strele, če povračilo škode za ta dogodek ni določeno s predpisom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        oddati morajo zbirno vlogo za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga) v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirna vloga še ni bila oddana, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;

-        škodni dogodek je nastal največ 24 mesecev pred oddajo vloge;

-        če je upravičenec kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija, mora biti nosilec ali član kmetijskega gospodarstva ob nastanku škodnega dogodka pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, pri čemer so za vrsto zavarovanja upravičene šifre 007, 051, 052, 060, 064 in 065, določene s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje;

-        če je upravičenec kmetijsko gospodarstvo organizirano kot pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registrirano za opravljanje kmetijske dejavnosti;

-        objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka zavarovan za primer požara ali strele;

-        objekt, na katerem je nastala škoda, je bil ob nastanku škodnega dogodka namenjen pridelavi kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje prvi odstavek 2. člena Uredbe 1408/2013/EU;

-        vlagatelj mora predložiti cenitev škodnega dogodka, ki jo izdela zavarovalnica, in

-        minimalna višina ocenjene škode, ki jo mora vlagatelj izkazati za upravičenost do plačila po tem ukrepu, je 5.000 eurov.

(1)Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Osnova za izplačilo sta razdelilnik iz drugega odstavka tega člena in višina ocenjene škode iz osme alineje prejšnjega člena.

(2)Finančna pomoč znaša:

-        7.500 eurov: nad vključno 65.000 eurov ocenjene škode;

-        6.500 eurov: od vključno 55.000 do 65.000 eurov ocenjene škode;

-        5.500 eurov: od vključno 45.000 do 55.000 eurov ocenjene škode;

-        4.500 eurov: od vključno 35.000 do 45.000 eurov ocenjene škode;

-        3.500 eurov: od vključno 25.000 do 35.000 eurov ocenjene škode;

-        2.500 eurov: od vključno 15.000 do 25.000 eurov ocenjene škode;

-        1.500 eurov: od vključno 5.000 do 15.000 eurov ocenjene škode.

(3)Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.

(4)Višina vseh prejetih sredstev za škodni dogodek, upoštevajoč tudi plačilo v okviru zavarovalne police, ne sme presegati dejanske škode.

(1)Predmet podpore je finančna pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki so organizirana kot kmetije, zaradi škodnega dogodka, ki prizadene nosilca ali člana kmetije.

(2)Za škodni dogodek iz prejšnjega odstavka se šteje smrt, l. ali ll. kategorija invalidnosti nosilca ali člana kmetije, kot jih določa predpis, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali večmesečna neprekinjena nezmožnost za delo nosilca ali člana kmetije, ugotovljena v skladu s predpisom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

Vlagatelji morajo za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        oddati morajo zbirno vlogo v koledarskem letu oddaje vloge za ukrep. Če v tekočem koledarskem letu zbirna vloga še ni bila oddana, se upošteva zbirna vloga iz preteklega koledarskega leta;

-        škodni dogodek je prizadel nosilca ali člana kmetije, ki je ob nastanku škodnega dogodka pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali iz kmetijske dejavnosti, pri čemer so za vrsto zavarovanja upravičene šifre 007, 051, 052, 064 in 065, določene s predpisom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter predpisom, ki ureja zdravstveno zavarovanje;

-        škodni dogodek je nastal največ 24 mesecev pred oddajo vloge;

-        dohodek nosilca ali člana kmetije, ki ga je prizadel škodni dogodek, ni presegal višine minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo, pri čemer se upošteva dohodek iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine.

(1)Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev.

(2)Ob smrti ali invalidnosti znaša višina nepovratnih sredstev:

-        3.000 eurov: smrt;

-        3.000 eurov: l. kategorija invalidnosti;

-        2.200 eurov: ll. kategorija invalidnosti;

-        (črtana).

(3)Ob ugotovljeni nezmožnosti za delo znaša višina nepovratnih sredstev 0,40 eura na uro, za število priznanih ur nezmožnosti za delo in obdobje, določenih v potrdilih o upravičeni zadržanosti od dela in odločbah o ugotovitvi začasne nezmožnosti za delo.

(4)Nepovratna sredstva se lahko dodelijo le za neprekinjeno obdobje ugotovljene nezmožnosti za delo, ki mora trajati od najmanj šest do najdlje dvanajst mesecev, pri čemer mora število priznanih ur nezmožnosti za delo v tem obdobju znašati najmanj 1.460 ur. Ob priznani začasni nezmožnosti za delo se prizna največ osem ur dnevne nezmožnosti.

(5)Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.

(6)V število priznanih ur nezmožnosti za delo iz tretjega odstavka tega člena se vštevajo vsi dnevi priznanega obdobja.

(1)Namen podpore je ohranitev ekonomske sposobnosti čebelarjev, da nadaljujejo čebelarjenje.

(2)Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino čebelarjem zaradi odprave škode, ki je nastala kot posledica obilnega in pogostega dežja v letu 2014 in zaradi česar je prišlo do zmanjšanega medenja (v nadaljnjem besedilu: škodni dogodek pri ukrepu III).

Vlagatelj mora za pridobitev sredstev izpolnjevati naslednje pogoje:

-        v letu 2014 je do 30. junija 2014 sporočil število čebeljih družin, ki se nanaša na stanje v obdobju med 1. januarjem in 30. junijem 2014;

-        ima na dan 30. junija 2014 prijavljenih najmanj 20 čebeljih družin, kar je razvidno iz registra čebelnjakov.

(1)Za podporo zaradi škode, ki je nastala zaradi škodnega dogodka pri ukrepu III, se zagotovijo sredstva do višine 476.690,00 eurov.

(2)Finančna pomoč znaša 5,00 eurov na čebeljo družino.

(1)Namen podpore je ohranitev ekonomske sposobnosti kmetov, da nadaljujejo živinorejsko proizvodnjo z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti in poseljenosti slovenskega podeželja.

(2)Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na žival za odpravo posledic škode ob poginu živali zaradi izbruha vraničnega prisada ter za izvedbo ukrepov prepre- čevanja, obvladovanja in izkoreninjenja te bolezni.

(3)Škodni dogodek iz prejšnjega odstavka je pogin živali zaradi izbruha vraničnega prisada (v nadaljnjem besedilu: škodni dogodek pri ukrepu IV).

(1)Vlagatelj mora za pridobitev sredstev za odpravo posledic škode ob poginu živali zaradi vraničnega prisada izpolnjevati naslednje pogoje:

1.kmetijsko gospodarstvo je na dan pogina živali vpisano v register kmetijskih gospodarstev;

2.vlagatelju je poginila žival zaradi vraničnega prisada od vključno leta 2015 dalje;

3.na dan škodnega dogodka pri ukrepu IV ima vlagatelj živali vpisane v registru živali;

4.vlagatelju je bila izdana odločba pristojnega organa o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje vraničnega prisada;

5.vlagatelju so bili izdani odvozni listi veterinarsko higienske službe za poginule živali;

6.vlagatelj je s strani pristojnega organa prejel zapisnik o izvedbi vseh ukrepov, odrejenih zaradi vraničnega prisada.

(2)Vlagatelj mora za pridobitev sredstev za odpravo posledic škode zaradi izvedbe ukrepov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja vraničnega prisada poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi naslednji pogoj:

-        odrejeni ukrepi so bili izvedeni v skladu z odločbo iz 4. točke prejšnjega odstavka.

(3)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko pridobijo za živali s kmetijskega gospodarstva, ki so poginile od vključno dneva pogina živali, za katero je bila na podlagi laboratorijske analize potrjena bolezen vranični prisad, do datuma zapisnika o izvedbi vseh ukrepov, odrejenih zaradi vraničnega prisada, ki ga je prejel vlagatelj. Da so živali kmetijskega gospodarstva poginile zaradi vraničnega prisada, se izkaže z dokumenti iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena.

(4)Za dokazilo o upravičenih stroških iz četrtega odstavka 11.e člena te uredbe se šteje račun, s katerim je izkazano, da so bili odrejeni ukrepi izvedeni v skladu z odločbo iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ali sklep o stroških s priloženim tovrstnim računom.

(1)Sredstva se dodelijo upravičencu kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev.

(2)Finančna pomoč za pogin živali znaša:

-        900 eurov na poginulo kravo,

-        950 eurov na poginulo telico, starejšo od dveh let,

-        1.100 eurov na poginulega bika, starejšega od dveh let,

-        800 eurov na poginulo govedo, staro od enega do dveh let,

-        480 eurov na poginulo govedo, staro od šest mesecev do enega leta,

-        250 eurov na poginulo tele, staro do šest mesecev.

(3)Finančna pomoč za izvedbo ukrepov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni vraničnega prisada na kmetijskem gospodarstvu se lahko uveljavlja do 100 % vrednosti upravičenih stroškov iz četrtega odstavka tega člena na podlagi dokazila o plačilu teh stroškov.

(4)Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so:

-        stroški koncesionarja, ki so nastali pri izvedbi odrejenih ukrepov uničenja živalskih proizvodov, uničenja ali dezinfekcije živalskih stranskih proizvodov, čiščenja in dezinfekcije poslopij, orodij in opreme ter

-        davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV); stroški DDV so upravičen strošek le, če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis dokaže, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, in predloži potrdilo, ki ga izda Finančna uprava Republike Slovenije.

(5)Isti upravičenec lahko pridobi podporo po tem ukrepu le enkrat v treh letih.

(1)Sredstva po tej uredbi se dodelijo z odprtim javnim razpisom v skladu z Zakonom o kmetijstvu. Obseg sredstev za ukrepe po tej uredbi se v javnem razpisu določi največ do višine sredstev, zagotovljenih na proračunski postavki, ki je namenjena podpori za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje v posameznem proračunskem letu. Postopke za dodelitev in izplačila sredstev izvede Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(2)Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pripravi javne razpise ter jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani.

(3)Vloge na javni razpis se vlagajo peti dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije in vse do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani ministrstva.

(1)Odpiranje vlog ni javno.

(2)Vlogo na javni razpis vlagatelji pošljejo pisno s priporočeno pošiljko na agencijo ali vložijo na vložišču agencije.

(3)Vlogo je treba vložiti v pisni obliki na obrazcu, ki je predpisan z javnim razpisom.

(4)Ne glede na drugi in tretji dostavek tega člena se vloge za ukrepe iz 6. in 9. člena te uredbe izpolnijo in vložijo na agencijo v elektronski obliki, podpisani s kvalificiranim elektronskim podpisom, v roku, opredeljenem v javnem razpisu. Priloge se predložijo kot skenogram.

(5)Vloge iz prejšnjega odstavka vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev izpolni elektronsko in jih vloži v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom.

(6)Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog iz četrtega odstavka tega člena agencija vzpostavi vstopno spletno mesto na naslovu https://e-kmetija.gov.si, na katerem se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev s sredstvom elektronske identifikacije prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, potrebnih za izpolnitev vloge, izvede elektronski vnos, vključno s kvalificiranim elektronskim podpisom, in vloži vlogo v informacijski sistem agencije, ki ga obvesti o uspešni vložitvi vloge.

(7)Če vlogo iz četrtega odstavka tega člena vlaga pooblaščenec za elektronsko vložitev, se pred elektronsko vložitvijo vloge registrira pri agenciji. Pooblaščenec za elektronsko vložitev pri vnosu vloge izpolni pooblastilo za dostop in uporabo informacijskega sistema agencije. S podpisom na vlogi vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev potrdi pravilnost vnosa podatkov. Podrobna navodila o prijavi v informacijski sistem in izpolnjevanju vloge v njem ter vlaganju vloge se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(8)Kot sredstvo elektronske identifikacije iz šestega odstavka tega člena se šteje sredstvo elektronske identifikacije ravni zanesljivosti srednja ali visoka oziroma drug način elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti srednja ali visoka, v skladu s predpisi na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja.

(9)Agencija odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog na javni razpis. Vloge se preverjajo po vrstnem redu časa oddaje popolne vloge. Popolna vloga se uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi svojo zaporedno številko. Izpolnjevanje pogojev vloge na javni razpis se preverja po vrstnem redu na seznamu popolnih vlog na javni razpis. Dodelitev sredstev se odobri za tiste popolne vloge na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje, in sicer do višine razpisanih sredstev za posamezen ukrep. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev in imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, agencija izvede žrebanje za določitev vrstnega reda dodelitve sredstev. Pri žrebu so lahko navzoči tudi vlagatelji. O datumu in času žrebanja agencija pisno obvesti vlagatelje. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik agencije med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na agenciji.

(10)Žrebanje iz prejšnjega odstavka se opravi v uradnih prostorih agencije. O žrebanju se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in vlagatelji, če so navzoči.

(11)Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. Vlagatelj mora v osmih dneh od vročitve obvestila poslati na agencijo izjavo, da se s tem strinja, sicer se šteje, da se ne strinja.

O izpolnjevanju pogojev odloči agencija z odločbo o pravici do sredstev. V odločbi o pravici do sredstev se navede, da gre za pomoč de minimis v kmetijskem sektorju po Uredbi 1408/2013/EU.

Višina sredstev za posamezen ukrep se v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena te uredbe določi z javnim razpisom.

(1)Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za isti namen samo iz enega ukrepa po tej uredbi.

(2)Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za isti namen, kakršnega navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tej uredbi, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije.

(3)Sredstva se ne dodelijo za izvajanje ukrepov zunaj Republike Slovenije.

(1)Agencija mora še pred odobritvijo pomoči preveriti višino že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v centralni evidenci pomoči de minimis za kmetijstvo in ribištvo, ki jo vodi ministrstvo, za de minimis v gospodarskem sektorju, pa v evidenci državnih pomoči, ki jo vodi Sektor za spremljanje državnih pomoči na ministrstvu, pristojnem za finance.

(2)Za upravičence, ki so enotno podjetje, mora agencija predhodno preveriti, da že dodeljena pomoč de minimis za vsa podjetja v okviru enotnega podjetja ne presega zgornjih mej iz 3. člena Uredbe 1408/2013/EU v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

(3)Agencija mora v 15 dneh po izplačilu pomoči de minimis posameznemu upravičencu poročati ministrstvu o dodeljenih pomočeh na obrazcu in na način, ki ga ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh.

Agencija mora hraniti evidence o individualni pomoči de minimis deset let od datuma dodelitve pomoči.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 84/11, 80/12 in 69/13).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.