Odlok o razglasitvi kraja poslednjega boja Pohorskega bataljona na Osankarici za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine Osankarica – Kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona (EŠD 418).

(2)Enota ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo in poseben družbeni pomen kot pomembna zgodovinska lokacija in simbolni prostor dediščine naše države.

(3)Enota je kulturni spomenik z zgodovinskimi, simbolnimi, krajinskimi in arhitekturnimi (umetnostnimi) vrednotami.

(4)Enota je varovana z namenom ohranjanja avtentičnega prostora in simbolnega kraja spomina na vse padle partizane na Pohorju.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-        kulturni spomenik je avtentični prostor zadnjega boja partizanskega bataljona, v katerem so padli vsi borci,

-        prostor je nadgrajen z javnim spomenikom, ki je izjemna kiparska in prostorska celota (arhitekt Branko Kocmut, skulptura Slavko Tihec, 1959) in je eden ključnih spomenikov padlim v Sloveniji,

-        avtentični ostanki zimskega tabora in javni spomenik so pomembni za razumevanje zgodovinskih dogajanj v Evropi.

(1)Spomenik obsega nepremičnino: parcelo št. 1494/7, k. o. 725 – Kot.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 6. maja 2002, Uradni list RS, št. 43/02; datoteka z dne 25. februarja 2014; izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:10000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

-        urejene površine nekdanjega partizanskega taborišča v smrekovem gozdu (Gozdni rezervat Pohorski bataljon) s spominskimi ploščami in klesanimi ploščami petnajstih zemljank ter dvaintrideset kvadrov, kenotafov z imeni padlih,

-        podstavek, podložna plošča spomenika in bronasta skulptura iz leta 1959 (Slavko Tihec),

-        veduta na spomenik in iz spomenika.

Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje celote in imenovanih varovanih sestavin,

-        varovanje krajinskih značilnosti in obsega spomenika,

-        podrejanje vsake rabe prostora in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved gradnje ali urejanja pomožnih, začasnih, infrastrukturnih ali drugih objektov,

-        prepoved postavljanja začasnih ali trajnih reklamnih napisov, košev za smeti in druge podobne opreme ob spominskih znamenjih in skulpturi,

-        prepoved postavljanja sveč na kamnit podstavek s skulpturo,

-        prepoved dejavnosti, ki lahko okrnijo pomen območja, vključno s povzročanjem čezmernega hrupa in podobno,

-        redno vzdrževanje spominskih znamenj in skulpture in neposredne okolice,

-        vzdrževanje in redno pomlajevanje parkovnega gozda v skladu s predpisi o ohranjanju narave,

-        prepoved kakršne koli uporabe motornih in drugih vozil, vključno koles, razen za redno ali interventno vzdrževanje, ki ga je treba izvajati ob suhem vremenu in z obstoječih poti,

-        preprečevanje zaraščanja in redno čiščenje samozasejanega drevja in grmovja,

-        prepoved vodenja ali paše živali in prepoved krmljenja divjadi na območju spomenika,

-        trajna umetna razsvetlitev na območju spomenika ni dovoljena,

-        z nadzorovano gozdarsko in drugo dovoljeno rabo zemljišč je treba ohranjati in zagotavljati varovanje spomeniških lastnosti, veduto na spomenik in iz spomenika,

-        gozdne ceste in poti je treba ohranjati v sedanjih širinah in materialih, odpiranje novih ali širitev obstoječih poti ni dovoljeno,

-        mogoče je vzdrževati trase obstoječih gozdnih vlak, urejanje novih ni dovoljeno.

Lastnik in upravljavec spomenika morata javnosti omogočati dostop do spomenika ter skrbeti za njegovo vzdrževanje in predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne originalne materialne substance in spominske namembnosti.

Spomenik se označi na samostojni tabli na robu območja s predpisano oznako, tako da ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-17/2014 Ljubljana, dne 12. junija 2014 EVA 2014-3340-0005 Vlada Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek l.r. Predsednica