20. člen ZDGRS

(1)Postavitev državne geodetske točke, ki je nujno potrebna za vzpostavitev in vodenje državnega prostorskega koordinatnega sistema, ker njena stabilizacija na drugi nepremičnini ni primerna ali bi bila stabilizacija ali prestavitev povezana z nesorazmerno visokimi stroški, je v javno korist. V javno korist je tudi ohranitev postavljene državne geodetske točke zaradi zgodovinskega, kulturnega ali simbolnega pomena. Zaradi zagotovitve javne koristi po tem odstavku se lahko lastninska pravica na nepremičnini, na kateri je oziroma bo postavljena državna geodetska točka, omeji z ustanovitvijo služnosti v javno korist.

(2)Omejitev lastninske pravice na nepremičnini s pravico služnosti v javno korist se izvede v korist Republike Slovenije.

(3)Služnost v javno korist po tem členu se ustanovi na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti ali z odločbo geodetske uprave.

(4)V primeru ustanovitve služnosti v javno korist za namene iz prvega odstavka tega člena pripada lastniku nepremičnine odškodnina. Odškodnina se določi v obsegu in na način, ki je s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, določen za ocenjevanje vrednosti nepremičnin, drugih pravic na njih, nadomestil za škodo in stroškov pri pogodbenem pridobivanju nepremičnin in pravic na njih.

(5)Za ustanovitev služnosti v javno korist mora geodetska uprava lastniku nepremičnine, na kateri se stabilizira državna geodetska točka iz prvega odstavka tega člena, najprej ponuditi sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti. Ponudba za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti mora vsebovati:

1.podatke o nepremičnini iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb;

2.obrazložitev javne koristi;

3.jasen in natančen opis vsebine služnosti;

4.opredelitev trajanja služnosti;

5.opredelitev odškodnine;

6.opredelitev, da stroške, povezane z izvrševanjem služnosti, nosi Republika Slovenija;

7.osnutek pogodbe o ustanovitvi služnosti.

(6)Ponudba za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti se vroča osebno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(7)Če v 30 dneh po vročitvi ponudbe iz petega odstavka tega člena z lastnikom nepremičnine, na kateri se stabilizira državna geodetska točka, pogodba o ustanovitvi služnosti ni sklenjena, geodetska uprava po uradni dolžnosti začne postopek prisilne ustanovitve služnosti v javno korist. Služnost v javno korist za namene iz prvega odstavka tega člena se ustanovi z odločbo, ki mora poleg sestavin, ki so z v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za pisno odločbo, v izreku vsebovati tudi podatke iz 1. do 6. točke petega odstavka tega člena. Odločba o ustanovitvi služnosti se lahko izvrši, ko postane pravnomočna. Služnost v javno korist po tem zakonu se vknjiži v zemljiško knjigo in kot podatek o javnopravnem režimu vključi v prostorski informacijski sistem.

(8)Glede postopka ustanovitve služnosti v javno korist po tem členu in drugih vprašanj, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona o urejanju prostora, ki urejajo omejitev lastninske pravice v javno korist.