Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C)

V Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2) se tretji odstavek 1. člena črta.

Za 1. členom se doda novi 1.a člen, ki se glasi:

(1)Ta zakon ureja tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava).

(2)Prevladujoč vpliv iz prejšnjega odstavka je zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj: – v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali – v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

(3)Pod prevladujočim vplivom iz prvega odstavka tega člena je tudi banka, ki je deležna ukrepov po zakonu, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(4)Šteje se, da so po prvem odstavku tega člena zavezani tudi poslovni subjekti po prenehanju prevladujočega vpliva iz drugega odstavka tega člena, za informacije javnega značaja, ki so nastale v času, ko so bili pod prevladujočim vplivom, za obdobje petih let po prenehanju.

(5)Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(6)Ob namenu iz prvega odstavka 2. člena tega zakona je namen tega zakona tudi krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(7)Vse določbe tega zakona, ki se nanašajo na organe, se uporabljajo tudi za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(8)Če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku tega člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.«.

Za 3. členom se doda nov 3.a člen ter novo poglavje I.A in členi 3.b, 3.c in 3.č, ki se glasijo:

(1)Izraz večinski delež ima enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(2)Izraz organ upravljanja pomeni organ, ki izvršuje upravljavska upravičenja v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba.

(3)DUTB pomeni družbo za upravljanje terjatev bank, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank.

(1)Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: pristojna organizacija), vzpostavi in vodi javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo: – zavezanci iz 1. člena tega zakona; – tisti zavezanci iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, pri katerih se prevladujoč vpliv izvaja neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala in – tisti zavezanci iz druge alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava neposredno nastopajo kot ustanovitelji.

(2)Register zavezancev vsebuje podatke o: – nazivu ali firmi pravne osebe; – sedežu in poslovnem naslovu pravne osebe; – matični številki pravne osebe; – davčni številki pravne osebe; – deležih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnega subjekta; – pravni podlagi za podelitev javnega pooblastila ali izvajanje javne službe; – prijavitelju, če se vpis opravi na podlagi prijave; – drugi pravni podlagi za vpis v register zavezancev; – datumu vpisa; – datumu izbrisa.

(3)Z namenom zagotavljanja večje preglednosti glede članov poslovodnih organov, organov upravljanja, drugih zastopnikov in članov nadzornih organov poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, register zavezancev pri posameznem zavezancu iz druge alineje prvega odstavka tega člena vsebuje tudi naslednje njihove podatke iz poslovnega in sodnega registra: – ime in priimek osebe; – vrsta zastopnika oziroma tip člana nadzornega organa; – datum imenovanja oziroma podelitve pooblastila.

(4)Zavezanci so v register zavezancev vpisani in iz njega izbrisani neposredno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, navedenih v 3.c členu tega zakona, in podatkov, posredovanih v skladu s prvim in drugim odstavkom 3.č člena tega zakona.

(5)Če je pravna oseba vpisana v registru zavezancev, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu. Pravna oseba lahko v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dostop zavrne, če izkaže: – da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu; ali – da so zahtevane informacije javnega značaja nastale v času, ko poslovni subjekt ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

(6)Podatki iz registra zavezancev in iz četrtega odstavka 3.č člena tega zakona so javni in brezplačno dostopni na spletni strani pristojne organizacije, na način, ki ga določi minister, pristojen za upravo.

(7)Ministrstvo, pristojno za finance, podatke iz registra zavezancev uporablja za potrebe vodenja seznamov, ki jih določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, za opravljanje nalog na področju finančnega premoženja države oziroma za njihovo nadaljnje posredovanje pristojnim organom ter za izvajanje obveznosti države po drugih zakonih.

(1)Za namen vzpostavitve in vodenja registra iz prejšnjega člena lahko pristojna organizacija brezplačno, samodejno in dnevno prevzema podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka 3.b člena tega zakona iz: – sodnega in poslovnega registra Slovenije; – centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev; – drugih uradnih evidenc.

(2)Za potrebe izračunavanja posrednih deležev Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnih subjektov s strani pristojne organizacije, se ne uporablja določba zakona, ki ureja sodni register, glede omejitev dostopa do podatkov na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik).

(3)Način in roke prevzemanja podatkov od upravljavcev uradnih evidenc določi minister, pristojen za upravo.

(1)Ministrstva in organi samoupravnih lokalnih skupnosti pristojni organizaciji posredujejo elektronsko prijavo za vpis zavezancev v register zavezancev iz svoje pristojnosti, in sicer za osebe javnega prava, izvajalce javnih služb in nosilce javnih pooblastil ter pravne osebe zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, v katerih je eden od ustanoviteljev ministrstvo oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti, najkasneje v 15 dneh po ustanovitvi osebe javnega ali zasebnega prava oziroma od podelitve javnega pooblastila ali začetka izvajanja javne službe ter posredujejo elektronsko prijavo za izbris najkasneje v 15 dneh po prenehanju obstoja pogojev za zavezanost po tem zakonu. Kadar gre za zavezanca iz državne pristojnosti, elektronsko prijavo posreduje pristojno ministrstvo.

(2)Obveznost posredovanja prijave v register zavezancev za vpis osebe zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, v roku iz prejšnjega odstavka, velja tudi za druge osebe javnega prava, ki v njih nastopajo kot ustanovitelji.

(3)Po prejemu popolne prijave za vpis ali izbris iz registra zavezancev pristojna organizacija izvede vpis oziroma izbris zavezanca iz registra zavezancev in o tem obvesti prijavitelja. Vsebino in način prijave določi minister, pristojen za upravo.

(4)Podatki o zavezancu, ki se izbriše iz registra, so pri pristojni organizaciji javno spletno dostopni še deset let po izbrisu.

Drugi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po tem zakonu.«.

Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:

(1)V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja: – informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek; – informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(2)V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka tega člena oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.«.

V 5. členu se doda novi peti odstavek, ki se glasi: »(5) Organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.«.

Za 5. členom se doda novi 5.a člen, ki se glasi:

(1)Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.

(2)Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira.«.

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer: – podatek o vrsti posla; – o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja; – pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; – datum in trajanje posla in – enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

(2)Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.

(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.

(4)Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko gospodarske družbe iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %, z izjemo javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, razen kolikor ti predstavljajo podatke, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena tega zakona.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka prejšnjega člena so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi naslednje informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezni kredit: – iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe; – iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta; – iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja in – iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

(6)Izraz krediti neplačnikov, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke iz prejšnjega odstavka pomeni kredite pravnih oseb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se skladno s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, in ki je izdan na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, razvrščajo v skupino D ali E, ali ki so se pri skrbnem pregledu aktive banke, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, obravnavali kot krediti neplačnikov.

(7)Dostop do informacij javnega značaja iz petega odstavka tega člena zagotavlja DUTB.«.

Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi: Ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena tega zakona, so v kazenskem postopku v zvezi s kaznivim dejanjem, ki se preganja po uradni dolžnosti, za člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika ali nadzornega organa zavezanca iz drugega in tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem dela ali nalog, po pravnomočnosti sklepa o preiskavi oziroma po pravnomočnosti obtožnice, če preiskava ni bila zahtevana ali uvedena oziroma po vročitvi obtožnega predloga obdolžencu, iz obtožnega akta javno dostopni podatki o osebnem imenu obdolženega, kvalifikaciji kaznivega dejanja, ocenjeni pridobljeni premoženjski koristi in povzročeni premoženjski škodi poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, razen v primerih obstoja izjem iz 6. ali 8. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 8. člena se beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dolžni na svojih spletnih straneh objaviti kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.«.

V 10. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Določbe tega člena ne veljajo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.«.

Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:

(1)Z namenom krepitve preglednosti in odgovornosti upravljanja s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci po tem zakonu in zaradi prevladujočega javnega interesa za razkritje podatkov o porabi teh sredstev, organ, pristojen za javna plačila, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za javna plačila), zbira podatke o stanju na računih in plačilnih transakcijah, ki so bile izvršene v breme računov naslednjih skupin registriranih zavezancev po tem zakonu: – javnih gospodarskih zavodov; – javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe; – tistih poslovnih subjektov iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %.

(2)Organ, pristojen za javna plačila, vzpostavi posebne evidenčne račune o vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov registriranih zavezancev iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke: – račun v breme, – naziv ali firma plačnika, – sedež pravne osebe – plačnika, – referenca v breme, – datum transakcije, – znesek transakcije, – oznaka valute transakcije, – račun v dobro, – ime, naziv ali firma prejemnika v dobro, – sedež ali naslov prejemnika, – referenca v dobro, – namen plačila, – koda namena in – druge identifikacijske oznake, uporabljene v plačilnem nalogu oziroma pri izvršitvi plačilne transakcije v skladu s predpisi in standardi na področju plačilnih storitev.

(3)Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, organu, pristojnemu za javna plačila, brezplačno sporočajo podatke o stanju na računih in vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov, ki jih imajo registrirani zavezanci iz prvega odstavka tega člena, na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.

(4)Organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena, in sicer: – datum transakcije, – znesek in valuta transakcije, – račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen, če je prejemnik fizična oseba, – namen plačila.

(5)Registrirani zavezanci iz 1. člena in drugega odstavka 1.a člena tega zakona, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na podlagi postopka, ki ga urejajo zakoni, ki urejajo javno naročanje, koncesije ali javno-zasebno partnerstvo, objavijo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja, v strojno-berljivem formatu. Način, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(6)Izjema v zvezi z objavo naziva ali firme in sedeža prejemnika plačil, določena v tretji alineji četrtega odstavka tega člena, ne velja za fizične osebe, ki so kot poslovni subjekti vpisani v Poslovni register Slovenije.

(7)Podatke iz drugega odstavka tega člena, ki jih ne posreduje v svetovni splet, sme organ, pristojen za javna plačila, razkriti: – zakonitemu zastopniku, poslovodni osebi in članom organa upravljanja in nadzora v določeni pravni osebi za potrebe izvajanja nalog, določenih z zakonom in aktom o ustanovitvi; – državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti; – drugim upravičencem v primerih, ki jih določa zakon.

(8)Dovoljena je brezplačna in neomejena ponovna uporaba informacij javnega značaja iz četrtega odstavka tega člena.

(9)Na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja so prosilcem podatki o plačilnih transakcijah iz tega člena, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja, dostopni pri zavezancih po tem zakonu.

(10)DUTB informacije javnega značaja iz četrte alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona posreduje v svetovni splet nemudoma, iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona pa v roku treh mesecev od dejanskega prevzema informacij. Podrobnejši način objave informacij iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona določi Banka Slovenije na predlog DUTB.

(11)Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, v roku petih dni od sklenitve posla.

(12)Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, tudi informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na vrsto zastopnika oziroma navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu.«.

Za 26. členom se doda novo 2.A podpoglavje in nov 26.a člen, ki se glasi:

(1)Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja smiselno postopa po 12., 13., 14., 16., 17., 18., 19., 23., 24., 25. in 26. členu tega zakona in po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2)Če poslovni subjekt v postopku iz prejšnjega odstavka ne omogoči dostopa do informacije javnega značaja ali ga omogoči samo delno, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvesti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. V odgovoru se prosilca opozori, da lahko vloži pritožbo na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja v roku 15 dni od prejema pisnega odgovora. Pisni odgovor v fizični obliki se prosilcu pošlje po pošti priporočeno ali na elektronski naslov prosilca.

(3)Poslovni subjekt v roku 20 delovnih dni od prejema zahteve omogoči dostop do informacij javnega značaja ali prosilcu pošlje pisni odgovor iz prejšnjega odstavka, sicer se šteje, da je bil dostop zavrnjen.

(4)Pisni odgovor poslovnega subjekta iz drugega odstavka tega člena in molk poslovnega subjekta iz prejšnjega odstavka se štejeta kot zavrnilna odločba.«.

V 27. členu se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) V pritožbenem postopku na podlagi pritožbe iz četrtega odstavka 26.a člena tega zakona pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja zahteva od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da mu pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma navede razloge, zaradi katerih ni odločil v zakonitem roku.

(6)Če pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja v pritožbenem postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je pritožba utemeljena, odloči tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja poslovnega subjekta.«.

Za 27. členom se doda novo 4. podpoglavje in nov 27.a člen, ki se glasi:

(1)Postopek izvršbe se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Za izvedbo upravne izvršbe po tem zakonu je pristojen pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja.

(3)Upravna izvršba se opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni pritožbe.

(4)Izvršba se opravi s prisilitvijo zoper organ ali poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je dolžan izpolniti obveznost.«.

V naslovu 32. člena se za besedno zvezo »naloge ministrstva« doda besedilo »in nadzor nad izvajanjem zakona«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona je pristojno ministrstvo, razen določbe tretjega odstavka 10.a člena tega zakona, za nadzor katerega je pristojen organ, pristojen za javna plačila.«.

Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen, kadar ne terja izvajanja delnega dostopa v skladu s 7. členom tega zakona.«.

Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vlada po predhodnem mnenju pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja predpiše pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik, v skladu s katerim organi, ki odločajo o dostopu, zaračunavajo stroške iz 34. člena tega zakona.«.

Tretji odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Vlada sprejme skupno letno poročilo o izvajanju tega zakona na podlagi prejetih poročil iz prvega odstavka tega člena do vsakega 31. marca za preteklo leto in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev. Sprejeto skupno letno poročilo vlada objavi na spletu.«.

38. člen se črta.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.

(2)Z globo 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba organa ali poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa: – če v roku iz 23. člena tega zakona neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja; – če ne objavi kataloga informacij javnega značaja iz 8. člena tega zakona ali ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja v skladu z 10. členom tega zakona; – če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila iz prvega odstavka 37. člena tega zakona; – če v roku iz drugega odstavka 26. člena ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja iz desetega odstavka 10.a člena tega zakona.

(4)Z globo 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prve alineje prejšnjega odstavka ali če ne posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, vseh informacij javnega značaja iz enajstega ali dvanajstega odstavka 10.a člena tega zakona.

(5)Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ministrstva ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu s prvim odstavkom 3.č člena tega zakona in odgovorna oseba osebe javnega prava, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu z drugim odstavkom 3.č člena tega zakona.

(6)Z globo od 700 do 1.400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik in od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena tega zakona.

(7)V hitrem postopku o prekršku iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izreče globo v katerikoli višini znotraj predpisanih razponov.«.

Za 39. členom se doda novi 39.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, ki organu, pristojnemu za javna plačila, ne posreduje podatkov v skladu s tretjim odstavkom 10.a člena tega zakona ali posreduje napačne ali nepopolne podatke.

(2)Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ponudnika plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)V hitrem postopku o prekršku lahko organ, pristojen za javna plačila, izreče globo v katerikoli višini znotraj razponov, ki so predpisani v tem členu.«.

Pristojna organizacija vzpostavi register zavezancev iz 3.b člena zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona in zagotovi pogoje za posredovanje elektronskih prijav zavezancev na podlagi 3.č člena zakona najkasneje mesec dni pred potekom tega roka. Pristojna organizacija v register vpiše zavezance iz druge in tretje alineje prvega odstavka 3.b člena zakona v roku petih dni od vzpostavitve registra zavezancev.

(1)Minister, pristojen za upravo, izda predpis iz šestega odstavka 3.b člena, tretjega odstavka 3.c člena in tretjega odstavka 3.č člena zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona, predpis iz petega odstavka 10.a člena zakona pa v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.

(2)Minister, pristojen za finance, izda predpis iz tretjega odstavka 10.a člena zakona v roku štirih mesecev od uveljavitve tega zakona.

Ministrstva in organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo aktualni seznam zavezancev iz svoje pristojnosti iz prvega odstavka 3.č člena zakona pristojni organizaciji po poteku petih mesecev, vendar najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava morajo obveznost iz tretjega odstavka 8. člena zakona izpolniti v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

(2)DUTB zagotovi spletno objavo informacij javnega značaja iz desetega odstavka 10.a člena zakona v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

(3)Banka Slovenije podrobnejši način objave iz desetega odstavka 10.a člena zakona določi v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

Vlada sprejme pravila za zaračunavanje in enotni stroškovnik iz 35. člena zakona v roku petih mesecev od uveljavitve tega zakona. Do takrat se za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij uporabljajo določbe 34. in 35. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2).

(1)V Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10 in 8/11) v drugem odstavku 7. člena preneha veljati besedilo »to pa jo mora to varovati kot poslovno skrivnost.«.

(2)V Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12 in 63/13 – ZS-K) preneha veljati: – v sedmem odstavku 4. člena besedilo »razen v primeru podatka, ki je po zakonu, ki ureja bančništvo, zaupen«. – v osmem odstavku 11. člena besedilo »razen v primeru, ko gre za naznanitev suma kaznivega dejanja«.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Določbe prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena se pričnejo uporabljati tri mesece od uveljavitve tega zakona.

(3)Določbe od prvega do devetega odstavka 10.a člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev od uveljavitve tega zakona. Št. 010-01/13-24/50 Ljubljana, dne 24. marca 2014 EPA 1500-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik