Pravilnik o policijskih pooblastilih

Ta pravilnik ureja način izvajanja policijskih pooblastil, ki so določena v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, in drugih zakonih, če ti opredeljujejo istovrstna pooblastila, način pridobitve soglasja in seznanitve osebe v poligrafskem postopku z dejstvi, določenimi z zakonom, ter postopek hrambe in uničenja zaseženih predmetov.

(1)Policisti zbirajo obvestila praviloma neposredno od osebe, če je glede na okoliščine bolj primerno, pa tudi pisno, po telefonu ali drugih elektronskih komunikacijah. Pri tem v skladu z možnostmi upoštevajo želje osebe, pri kateri zbirajo obvestila.

(2)Izraženo željo osebe do anonimnosti policisti zabeležijo in jo spoštujejo tudi v nadaljnjih postopkih.

(3)Kadar policisti zbirajo obvestila od otroka, nameščenega v vzgojno-izobraževalni zavod, socialno varstveni zavod ali drugo podobno ustanovo ali v rejniško družino, o tem predhodno obvestijo odgovorno osebo vzgojno-izobraževalnega ali socialno varstvenega zavoda ali druge ustanove, če je otrok v rejniški družini, pa pristojni center za socialno delo, razen v nujnih primerih, ko to storijo naknadno.

(1)Policisti pisno vabilo pošljejo po pošti ali ga osebno vročijo. (2 Ko je treba osebo opozoriti na možnost prisilne privedbe, se pisno vabilo osebi pošlje po pošti, osebno pa se ji vroči le, če je treba takoj oziroma v kratkem času zagotoviti njeno navzočnost. V vabilu se navedejo vse zakonske podlage, na podlagi katerih je oseba vabljena.

(3)Kadar policija vabi osebe z javnim naznanilom, se vabilo objavi na spletni strani policije, v javnih medijih oziroma na drug primeren način.

(1)Tehnična sredstva, s pomočjo katerih policisti opozarjajo ali ukazujejo, so zlasti: megafon, trak »Stop Policija«, table z zapisanim opozorilom ali ukazom (npr. »POZOR DRŽAVNA MEJA«) ter sredstva in znaki, ki jih policisti uporabljajo pri urejanju in nadzoru cestnega prometa.

(2)Policisti ukazujejo tudi z znaki, ki jih s položajem telesa dajejo udeležencem v cestnem prometu, in drugimi znaki, ki se uporabljajo kot splošno znani v posameznih dejavnostih (npr. pri potapljanju).

(1)Osebne podatke, ki so jih policisti pri ugotavljanju identitete pridobili na zahtevo uradne osebe ali nosilca javnega pooblastila, policisti takoj na kraju posredujejo tem uradnim osebam. Če to ni mogoče, jih policisti posredujejo naknadno po telefonu, pisno ali po elektronskih komunikacijah.

(2)Policisti ugotavljajo identiteto na upravičeno zahtevo druge osebe tako, da ta pri postopku ni navzoča oziroma ne more neposredno izvedeti podatkov o osebi, katere identiteto policisti ugotavljajo.

(3)Policisti pred ugotavljanjem identitete na podlagi prejšnjega odstavka ocenijo upravičenost zahtevka, ugotovijo identiteto upravičenca, ga poučijo, naj vloži pisni zahtevek z obrazložitvijo razlogov in namena uporabe podatkov, ter mu povejo, na katero policijsko enoto naj zahtevek naslovi.

(1)Če je za ugotovitev identitete treba osebo fotografirati, policisti to storijo tako, da so jasno razvidni obraz, celotna postava in vidne posebnosti.

(2)Za identifikacijo trupel policisti lahko fotografirajo tudi druge dele telesa, na katerih so posebnosti, ki bi lahko pripomogle k identifikaciji (npr. tetovaže, vidne telesne okvare, vidne telesne poškodbe).

(3)Policisti v osebnem opisu navedejo splošne in posebne značilnosti osebe.

(4)Fotografije neidentificiranih trupel, namenjene objavi, morajo izkazovati ustrezno pieteto oziroma spoštljiv odnos do umrle osebe.

(1)Pogrešana oseba je iskana oseba, ki je neobičajno odsotna iz domačega, družabnega oziroma poslovnega okolja iz neznanih ali znanih razlogov. Šteje se, da potrebuje pomoč, dokler ugotovitve policije ne pokažejo drugače.

(2)Pri prijavi oziroma zaznavi pogrešanja osebe policisti zberejo ter preverijo dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na razlog pogrešitve. Nadaljnje aktivnosti izvedejo glede na ugotovljene okoliščine posameznega primera. Če je treba, v iskanje vključijo osebe, ki niso zaposlene v policiji.

(1)Policija pridobi podatke o komunikacijah pogrešane osebe, ki potrebuje pomoč, s sredstvi mobilne komunikacije, kadar z drugimi milejšimi ukrepi oziroma metodami ni mogla najti pogrešane osebe. Za vložitev zahteve zadostuje domneva, da pogrešana oseba ima ali je pred pogrešanjem uporabljala sredstva mobilne komunikacije.

(2)Policija pridobi od operaterja mobilne telefonije podatke o datumu, uri, telefonski številki in naročniku klicane oziroma kličoče številke za storitev glasovnega klica, sporočila v SMS in MMS obliki.

Policist sme pregledati le osebne predmete, prostore in prevozna sredstva, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma življenje, če bi se s tem ukrepom lahko razjasnile okoliščine pogrešitve ali našla pogrešana oseba.

O vpogledu v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, se napiše poročilo, ki obsega: - identifikacijo elektronske naprave, v katero je bil opravljen vpogled, - datum ter uro začetka in konca vpogleda oziroma ločeno za več vpogledov, če vpogled ni bil opravljen v enem delu, - morebitne sodelujoče in navzoče osebe pri vpogledu, - številko odredbe in sodišče, ki jo je izdalo, - način izvedbe vpogleda, - ugotovitve vpogleda in druge pomembne okoliščine.

Kadar se ukrepi za najdbo pogrešane osebe izvajajo na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, policija preiskovalnemu sodniku v 30 dneh od izdaje odredbe pošlje poročilo o izvedbi ukrepov.

Kadar policisti v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, najdeno osebo seznanjajo s podatki, ki so jih med iskanjem zbrali o njej, to opravijo ustno, če najdena oseba zahteva, pa jo seznanijo tudi pisno.

(1)V postopku prepoznave policist osebi, ki opravlja prepoznavo, pokaže najmanj 12 fotografij, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti osebnega imena ali drugih podatkov oseb na fotografijah ter tako, da ne nakazujejo k izbiri določene fotografije. Policist sme fotografije oseb uporabiti iz evidence fotografiranih oseb, fotografijo osebe, ki je predmet prepoznave, pa tudi iz drugih uradnih evidenc ali na drug zakonit način.

(2)Uradni zaznamek o opravljeni prepoznavi podpišeta policist, ki je vodil postopek, in oseba, ki je opravljala prepoznavo.

Izdelan fotorobot se sme objaviti na spletni strani policije, v sredstvih javnega obveščanja ali na drug primeren način.

(1)Soglasje za izvedbo poligrafskega postopka pridobi poligrafski preiskovalec.

(2)Pisno soglasje za izvedbo poligrafskega postopka mora vsebovati navedbo, da je bila oseba seznanjena: - z načinom izvedbe poligrafskega postopka in osnovnim delovanjem poligrafskega aparata (to lahko poligrafski preiskovalec izvede s seznanitvenim poligrafskim testom ali na drug način), - da se poligrafski postopek sme opraviti le z njenim soglasjem, ki ga lahko kadar koli med poligrafskim postopkom umakne, - da se bo poligrafski postopek izvedel z namenom usmerjanja kriminalistične preiskave pri preiskovanju konkretnega kaznivega dejanja, - da se rezultati poligrafskega postopka ne morejo uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku.

(3)Če oseba soglasja ne podpiše, se šteje, da ne soglaša s poligrafskim postopkom.

(4)Poligrafski preiskovalec ne opravi poligrafskega testiranja, če je oseba v neprimernem psihofizičnem stanju.

(1)Cestno zaporo z blokadno točko smejo policisti vzpostaviti na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, ter drugih površinah, kjer se lahko odvija cestni promet.

(2)Pri vzpostavitvi cestne zapore z blokadno točko policisti izvedejo ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti udeležencev v cestnem prometu.

(3)Policisti pri odločitvi za popolno ali selektivno kontrolo nad vozili in osebami upoštevajo okoliščine konkretnega primera. Pri cestni zapori z blokadno točko policisti pri popolni kontroli ustavijo vsa vozila in osebe, pri selektivni kontroli pa ustavijo le vozila in osebe, ki so domnevno povezane z razlogom in ciljem vzpostavitve cestne zapore.

(1)Policist sme uporabiti tuje prevozno sredstvo, če za njegovo uporabo izpolnjuje predpisane pogoje, ter sredstvo za zvezo ali drugo sredstvo, če glede na okoliščine v trenutku ocenjevanja oceni, da zna z njim ravnati.

(2)Po uporabi prevoznega sredstva, sredstva za zvezo ali drugega sredstva policist takoj, ko je to mogoče, izda upravičencu potrdilo, iz katerega je razvidno, katero sredstvo je bilo uporabljeno, kdaj in koliko časa, za prevozna sredstva tudi število prevoženih kilometrov, razlog uporabe in morebitne poškodbe, nastale med uporabo, ter da ima lastnik sredstva pravico do povračila stroškov oziroma morebitne premoženjske škode, ki mu je bila povzročena z uporabo.

(1)Pri podrobnejšem varnostnem pregledu sme policist zahtevati od osebe, da postopoma sleče posamezna vrhnja oblačila, če zaradi specifičnosti oblačil z otipom ni mogoče zaznati oziroma odkriti orožja, nevarnih predmetov ali snovi, ki bi jih oseba lahko imela v vrhnjih ali spodnjih delih oblačil. Pri tem od osebe ne sme zahtevati, da sleče tudi spodnje perilo.

(2)Šteje se, da je prevozno sredstvo v neposredni bližini in dostopno osebi, ki se jo varnostno pregleduje, kadar oseba med policijskim postopkom ali takoj po njem zaradi neposredne bližine prevoznega sredstva lahko dostopi do njega.

(3)Za skriti del vozila se šteje del vozila, za katerega pregled je treba uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (razstavljanje, rezanje, lomljenje in druga podobna opravila).

Pri pregledu osebe je izvedba omejena na tiste dele oblačil, stvari ali prevoznega sredstva, za katere na podlagi neposredne zaznave policista obstaja velika verjetnost, da se v njih nahajajo predmeti, ki jih je skladno z zakonom treba zaseči.

(1)Če morajo policisti za vstop v stanovanje in druge prostore uporabiti telesno silo ali tehnična sredstva, pred vstopom osebo v notranjosti opozorijo na njihovo uporabo, razen če je treba ukrepati takoj in nepričakovano.

(2)Policisti za vstop v tuje stanovanje in druge prostore praviloma uporabijo tehnična sredstva, ki so tipizirana za uporabo v policiji. Druga tehnična sredstva in telesno silo smejo uporabiti, če z vstopom v stanovanje in druge prostore ni mogoče odlašati, tipiziranih sredstev pa ni moč uporabiti.

(3)Za uporabo drugih tehničnih sredstev se šteje tudi uporaba sredstev, ki jih za vstop v tuje stanovanje in druge prostore uporabijo druge strokovno usposobljene osebe, po dogovoru in pod nadzorom policista.

(4)Drugi primeri, ko smejo policisti vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če je to nujno za zavarovanje ljudi ali premoženja, so zlasti: - zagotovitev pomoči očitno nebogljeni osebi, - zavarovanje otroka ali mladoletnika, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega, - preprečitev nevarnosti zaradi požara, uhajanja plina, izlitja vode, razsutja ali razlitja nevarnih snovi, - podobni dogodki ter naravne nesreče ali pojavi.

(1)Kadar policisti poskrbijo za varovanje prostora, ker v prostoru po opravljeni policijski nalogi ni imetnika ali drugega upravičenca, to storijo z zamenjavo ključavnice, s svojo prisotnostjo ali na drug primeren način.

(2)Kadar policisti ne poskrbijo za varovanje prostora s svojo prisotnostjo, prostor zapečatijo. To storijo z odtisom v rdeči vosek, plombo, odtisom na papirju ali na drug primeren način. Poleg pečata policisti na vidno mesto namestijo obvestilo, ki mora vsebovati podatke o policijski enoti, ki obravnava zadevo, pravno podlago za vstop v stanovanje ali druge prostore, datum, opozorilo o prepovedi odstranitve oziroma poškodovanja pečata in vstopa v prostor ter podpis policista in žig policijske enote.

(1)Če okoliščine to dopuščajo, policist ukaže osebi, naj sama izroči predmet, ki ga je treba zaseči, sicer predmet v skladu s pravili stroke odvzame policist ali druga strokovno usposobljena oseba, ki lahko poskrbi za nadaljnjo hrambo ali uničenje, predmet pa zaseže policist.

(2)V listino o zasegu predmetov policist vpiše komu, kje in kdaj je bil predmet zasežen, pravno podlago zasega, kdo je predmet zasegel in natančen opis predmeta. Opis vsebuje vrsto in značilnosti ter tudi vidne poškodbe predmeta, tako da ga je mogoče razlikovati od drugih podobnih predmetov. Listino podpišeta policist in oseba, ki ji je bil predmet zasežen. Če oseba listine noče podpisati, policist to navede na listini.

(1)Če se po zasegu predmetov ugotovi, da je treba na predmetu iskati sledove kaznivega dejanja ali prekrška ali opraviti drugo kriminalističnotehnično opravilo, policist ta postopek izvede pred vrnitvijo ali izročitvijo predmeta pristojnemu organu.

(2)Če je treba predmet vrniti osebi, ki ji je bil zasežen, ali drugi upravičeni osebi, jo policist o tem obvesti in jo pozove, naj predmete prevzame v policijski enoti, praviloma v kraju njenega prebivališča, hkrati pa jo opozori na možnost, da se ji predmeti na njeno željo lahko dostavijo tudi na dom, če prebiva na območju Republike Slovenije.

(3)Policist o vrnitvi predmeta izda potrdilo, ki ga podpiše tudi oseba, ki se ji predmet vrača. Če oseba prevzema noče podpisati, policist to zabeleži v potrdilu.

(4)Pisno obvestilo o vrnitvi predmetov poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena vsebuje tudi 30 dnevni rok, v katerem se lahko oseba izjasni, naj se ji predmet vrne, ter opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru štelo, da se je odpovedala lastninski pravici do predmeta.

(5)Če je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi več imeti v lasti, policist ravna v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja. V primeru odpovedi lastninski pravici nad zaseženim predmetom, postane lastnik zaseženega predmeta Republika Slovenija.

(1)Policijska enota zasežene predmete hrani v posebnem prostoru, do katerega je dostop omejen. V drugem uradnem prostoru sme hraniti zasežene predmete le, kadar je to upravičeno zaradi preiskovanja zadeve (npr. pregled večje količine dokumentov), neupravičenim osebam pa je onemogočen dostop.

(2)Policijska enota o zaseženih predmetih vodi razvid, ki vsebuje naslednje podatke: - datum in ura zasega, - opis zaseženih predmetov, - osebno ime osebe, ki ji je bil predmet zasežen, - pravna podlaga zasega, - osebno ime policista, ki je opravil zaseg, - ravnanje z zaseženimi predmeti.

(3)Na predmetih morajo biti naslednji podatki: - komu, kje in kdaj je bil predmet zasežen, - kdo ga je zasegel in - podatki o predmetu.

(4)Policija sme na podlagi sklenjene pogodbe hraniti zasežene predmete tudi pri drugih subjektih.

(1)Uničenje zaseženih predmetov se opravi pod nadzorom komisije, ki jo imenuje generalni direktor policije ali direktor policijske uprave. V komisijah lahko sodelujejo tudi zunanji člani.

(2)Uničenje predmetov se opravi na način, ki ga določi komisija, glede na posebnosti predmetov.

(3)O uničenju se sestavi zapisnik, ki ga potrdi komisija.

(4)Stroški uničenja predmetov, zaseženih na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, bremenijo policijo.

(1)Pri protiterorističnem pregledu smejo policisti prositi za pomoč osebe, ki poznajo infrastrukturo pregledovanih objektov in območij, inšpektorje inšpekcijskih služb, osebe, ki so dolžne izvajati ukrepe za varnost, in druge strokovno usposobljene osebe. Pri protiterorističnem pregledu policisti uporabljajo tehnična sredstva.

(2)Protibombni pregled je usmerjen v iskanje eksplozivnih naprav in sredstev. Pri protibombnem pregledu policisti uporabljajo tehnična sredstva in službene pse policije, šolane za iskanje eksplozivnih snovi.

(3)Kemijsko-biološko-radiološki pregled je usmerjen v iskanje kemijskih, bioloških, radioaktivnih in jedrskih snovi, s katerimi se lahko ogrozi življenje ali zdravje ljudi. Obsega predvsem pregled in odvzem vzorcev živil, vode in neznanih snovi za laboratorijsko preiskavo ter dokumentacije v zvezi z živili, namenjenimi varovanim osebam.

(4)Protiprisluškovalni pregled je usmerjen v preveritev, ali se v določenem prostoru, objektu, napravi, prevoznem sredstvu ali območju nahajajo sredstva za prisluškovanje oziroma opazovanje s pomočjo uporabe elektronskih in ostalih medijev za prenos ali zapis zvoka oziroma slike ali zgolj digitalnih podatkov ter njihovo lociranje in odstranitev.

(5)Naprave, sredstva ter snovi, ki jih najdejo pri pregledu iz prejšnjih odstavkov tega člena, policisti identificirajo, proučijo, onesposobijo in odstranijo ali iz varnostnih razlogov uničijo ali poskrbijo za njihovo uničenje. Policisti smejo odvzeti in zavarovati vzorce najdenih sredstev, snovi in sledi, če je to potrebno zaradi njihove identifikacije. Stroški uničenja najdenega eksplozivnega telesa, improviziranega eksplozivnega telesa, delov orožja, eksploziva ali prisluškovalne naprave, bremenijo policijo.

(1)Motenje radiofrekvenčnega spektra se izvaja s pomočjo radiofrekvenčnih motilcev ali s pomočjo izločanja določenih kanalov na območju in v časovnem obsegu, ki je nujen za izvedbo policijske naloge.

(2)Če bi motenje radiofrekvenčnega spektra zaradi lokacije lahko vplivalo na letalsko varnost, je pri izvedbi pooblastila potrebna koordinacija s subjekti, pristojnimi za nadzor in kontrolo zračnega prometa.

Policisti z razlogi za začasno omejitev gibanja osebe seznanijo neposredno ustno, z uporabo tehničnih sredstev, preko javnih medijev, pristojnih organov ali na drug primeren način (npr. s trakovi, taktično postavitvijo policistov). Na zahtevo osebi, ki ji je bilo začasno omejeno gibanje, pojasnijo tudi predviden čas trajanja začasne omejitve gibanja.

(1)Kadar oseba, ki jo je treba privesti, zahteva obveščanje bližnjih, delodajalca ali zagovornika, ji policist, ko varnostne razmere to dopuščajo, omogoči, da jih obvesti sama preko lastnega telefona ali drugih elektronskih komunikacij, lahko pa tudi preko elektronskih komunikacij policije.

(2)Kadar tuj državljan zahteva obveščanje diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, ga obvesti policija, razen če diplomatsko-konzularnega predstavništva ni v Republiki Sloveniji. Takrat ga obvesti preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

(3)Kadar je treba privesti osebo, ki neguje ali skrbi za otroke ali druge osebe, policist pred privedbo obvesti pristojni center za socialno delo ali drugo pristojno službo, če oseba sama ne more zagotoviti nikogar, ki bi poskrbel zanje.

(4)Kadar je treba zaradi privedbe osebe zagotoviti oskrbo živali, za katere skrbi privedena oseba, policist obvesti pristojno veterinarsko organizacijo.

(5)Če oseba, ki jo je treba privesti, opravlja delo, zaradi prekinitve katerega bi lahko prišlo do velike nevarnosti, je treba privedbo odložiti do odločitve organa, ki je nalog za privedbo izdal.

(1)Policist ne sme privesti osebe, katere gibanje je zelo oteženo zaradi bolezni, onemoglosti ali telesne poškodbe in osebe, katere zdravstveno stanje bi se zaradi privedbe poslabšalo. Policist o ugotovitvah takoj obvesti organ, ki je izdal nalog za privedbo, po potrebi pa tudi organ, h kateremu je osebo treba privesti.

(2)Če oseba, ki jo je treba privesti, potrebuje nujno medicinsko pomoč, policist zagotovi njen prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo in poskrbi za njeno varovanje do odločitve organa, ki je izdal nalog za privedbo, po potrebi pa obvesti tudi organ, h kateremu jo je treba privesti.

(1)Če policist opravlja privedbo na podlagi naloga za privedbo, predmete, ki jih je pri varnostnem pregledu odvzel osebi, ni pa razlogov za njihov zaseg, izroči organu, h kateremu je privedel osebo. Če jih ta ne prevzame, jih vrne osebi.

(2)Organ, ki je izdal nalog za privedbo, pisno potrdi privedbo osebe in izročitev odvzetih predmetov.

O privedbi policist napiše uradni zaznamek, v katerega med drugim evidentira način zagotavljanja pravic privedeni osebi.

Zaščitno pokrivalo, ki ga smejo policisti med privedbo uporabiti za preprečitev prepoznavnosti osebe, mora biti praviloma tipizirano.

(1)Z odredbo se lahko osebi izreče prepoved udeležbe na eni ali več vrstah športnih prireditev.

(2)Osebi, ki ji je že bil izrečen ukrep prepovedi udeležbe na določeni vrsti športnih prireditev, se lahko izreče tudi ukrep prepovedi udeležbe na drugih vrstah športnih prireditev, če je bila oseba zalotena v okoliščinah, ki terjajo izrek novega ukrepa za drugo vrsto športnih prireditev.

(3)Pri izreku ukrepa se določi športno prireditev glede na športno panogo in glede na ekipo (klubske ali reprezentančne). Pri ekipnih športih se določi športna panoga in ekipa, pri individualnih športih pa samo športna panoga.

(4)Če se osebo, ki ji je bila izrečena prepoved udeležbe na športnih prireditvah, fotografira, se jo fotografira v skladu s kriminalistično-tehničnimi standardi.

Pred športno prireditvijo, na kateri rediteljsko službo opravlja subjekt zasebnega varovanja, policijska enota na podlagi evidence izdela seznam oseb, ki jim je prepovedana udeležba na tej športni prireditvi. Seznam sme vsebovati tudi fotografije oseb. Seznam posreduje predstavniku subjekta zasebnega varovanja. Hkrati ga opozori na spoštovanje določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1)Odredbe, ki so bile izdane v zvezi s prepovedjo udeležbe na športnih prireditvah in so bile pritrjene na oglasno desko policijske postaje, se snamejo po petnajstih dneh.

(2)Za državljane Republike Slovenije in tujce, ki imajo na ozemlju Republike Slovenije stalno ali začasno prebivališče, se sneta odredba vloži v spis. Za osebe, ki živijo v tujini, se odredba po snetju z oglasne deske pošlje diplomatsko-konzularnemu predstavništvu države, katere državljani so. Enako se ravna z odločitvijo preiskovalnega sodnika ali zunajobravnavnega senata okrožnega sodišča.

Če skupina, ki ji je odrejena prekinitev potovanja, potuje z javnim prevoznim sredstvom na redni liniji, policisti ukrenejo vse potrebno, da se javnemu prevoznemu sredstvu čim prej omogoči nadaljnja pot.

(1)Uveljavitev pravic mora policist pridržani osebi zagotoviti takoj, ko je to mogoče.

(2)Če pridržana oseba uveljavlja pravico do zagovornika, telefonski klic vzpostavi policist, nato pa omogoči pridržani osebi pogovor z zagovornikom.

(3)Če pridržana oseba zahteva, da so o pridržanju obveščeni njeni bližnji, jih obvesti policist, razen če so bližnji zunaj Republike Slovenije. Policist lahko bližnje obvesti po telefonu ali neposredno osebno.

(4)Če tuj državljan zahteva obveščanje diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, ga obvesti policija, razen če diplomatsko-konzularnega predstavništva ni v Republiki Sloveniji. V tem primeru ga obvesti preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve.

(1)Policist zagovorniku omogoči neoviran stik s pridržano osebo. Pogovora med zagovornikom in pridržano osebo policist ne sme poslušati, lahko pa ju vizualno nadzira.

(2)Enako kot v prejšnjem odstavku policist ravna ob obisku predstavnikov pristojnih državnih oziroma mednarodnih institucij ali organizacij s področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so zlasti varuh človekovih pravic, pristojna državna oziroma mednarodna sodišča, drugi državni oziroma mednarodni nadzorni organi ter nevladne ali humanitarne organizacije.

(3)Policijska enota mora pobudo, prošnjo ali pritožbo pridržane osebe subjektom iz prejšnjega odstavka poslati po pošti, takoj ko je to mogoče. Če naslovnika ni mogoče ugotoviti, pisanje pošlje varuhu človekovih pravic. Pri uveljavljanju pravice do komuniciranja pridržane osebe z varuhom človekovih pravic po telefonu, telefonski klic vzpostavi policist, nato pa ji omogoči pogovor.

(1)Bolni ali poškodovani osebi ali osebi, ki kaže znake zastrupitve z alkoholom ali drugo snovjo in je očitno, da potrebuje nujno medicinsko pomoč, ali to oseba navede sama, mora policist zagotoviti nujno medicinsko pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo nujno medicinsko pomoč.

(2)Po seznanitvi z mnenjem zdravnika se policist odloči o nadaljnjem pridržanju osebe. Če oseba ostane na zdravljenju v zdravstveni ustanovi, pridržanja pa se ne prekine, se pridržanje izvaja na način, ki omogoča izvedbo zdravstvene oskrbe. Način izvajanja pridržanja se uskladi s pristojnimi zdravstvenimi delavci.

(3)Če pridržana oseba zahteva, da jo pregleda zdravnik, ki si ga sama izbere, policist o tem obvesti izbranega zdravnika, pridržano osebo pa opozori, da mora vse stroške sama poravnati.

Policist o pridržanju sestavi uradni zaznamek, iz katerega morajo biti razvidni podatki o načinu zagotavljanja pravic pridržani osebi ter drugih opravilih med pridržanjem.

Nadzor s tehničnimi sredstvi za video in avdio nadzor ne izključuje neposrednega fizičnega nadzora pridržane osebe.

(1)Policisti uporabljajo prisilna sredstva na način, ki ga predpisujeta zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije, in ta pravilnik. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti upoštevati tudi pravila stroke, ki so se kot posebna znanja in veščine izoblikovala v policijski praksi in so kot taka opredeljena v internih aktih policije oziroma jih policisti osvojijo na izobraževanjih, izpopolnjevanjih in usposabljanjih policistov.

(2)Pri uporabi tehničnih prisilnih sredstev morajo policisti upoštevati navodila proizvajalca ter biti ustrezno usposobljeni za njihovo uporabo.

(3)Vrsta in intenziteta uporabljenega prisilnega sredstva mora biti sorazmerna načinu, sredstvu in moči upiranja ali napada osebe.

(4)Prisilno sredstvo je dopustno uporabljati tako dolgo, dokler namen uporabe ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

Ko policisti pri opravljanju policijskih nalog uporabljajo balistično zaščitena vozila (kolesnike) Slovenske vojske, ki omogočajo varen dostop ali vdor v objekt, morajo biti označena tako, da je razvidno, da jih uporablja policija.

(1)Sredstva za vklepanje in vezanje so lisice, pasovi s sistemom za vklepanje oziroma vezanje rok in nog, plastična zatega in vrvica.

(2)Za vklepanje in vezanje se šteje tudi uporaba priročnih sredstev, kot so lepilni trak, pas, vezalke in druga primerna sredstva. Priročna sredstva morajo policisti prenehati uporabljati takoj, ko lahko uporabijo tipizirana sredstva.

(3)Sredstva za vklepanje in vezanje policisti uporabijo tako, da z njimi vklenejo ali zvežejo roke, noge ali oboje skupaj.

Policisti smejo uporabiti oblike in načine uporabe telesne sile, ki izhajajo iz različnih borilnih veščin in policijske prakse in so kot pravila stroke opredeljeni v internih aktih policije oziroma jih policisti osvojijo na izobraževanjih, izpopolnjevanjih in usposabljanjih policistov.

(1)Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba pršila z dražilno substanco.

(2)Policist ga uporabi tako, da s pritiskom na sprožilec dražilno substanco sprosti neposredno proti obrazu oziroma zgornjemu delu telesa osebe.

Za udarjanje s palico se štejejo tudi sunki, ki jih določajo pravila stroke.

Pri opravljanju nalog policije se lahko uporabljajo le ustrezno izurjeni in opremljeni službeni psi, ki jih vodijo policisti vodniki.

(1)Preden policist uporabi električni paralizator, mora, če okoliščine glede na varnost policista oziroma drugih oseb to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil električni paralizator, opozoriti s klicem: »Stoj, policija, uporabil bom električni paralizator!«.

(2)Policisti ne smejo sočasno uporabiti dveh ali več električnih paralizatorjev.

(3)Policisti električnega paralizatorja ne smejo usmerjeno sprožiti ali ga uporabiti neposredno s pritiskom v vitalne dele telesa, kot so glava, vrat ali genitalije oziroma ga uporabiti v okoliščinah, zaradi katerih bi lahko nastala nevarnost za osebo zaradi padca v vodo, po stopnicah, z velike višine ipd.

(4)Šteje se, da so električni paralizatorji opremljeni s kamero za video snemanje, če jih je proizvajalec opremil z integrirano ali samostojno kamero z brezžično povezavo, s katero se dokumentirajo okoliščine uporabe električnega paralizatorja.

(5)Električni paralizator smejo uporabljati policisti, ki opravljajo naloge v intervencijskih skupinah in drugih podobnih oblikah dela, policisti Specialne enote in mobilnih kriminalističnih oddelkov.

(1)Bodičaste trakove in bodičasta sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev policist položi, potegne ali vrže na vozišče oziroma drugo površino, po kateri vozi vozilo, ki ga je treba prisilno ustaviti, tako, da predrejo in izpraznijo pnevmatike.

(2)Druga sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev se uporabijo kot ovira, ki otežuje ali preprečuje nadaljnjo vožnjo s prevoznim sredstvom.

(3)Tehnična sredstva, ki se smejo uporabiti za prisilno ustavitev ali prizemljitev daljinsko in avtonomno vodenih vozil, plovil, zrakoplovov in drugih tehničnih sredstev, so tudi tehnična sredstva za motenje radiofrekvenčnega spektra.

Pri opravljanju nalog policije se lahko uporabljajo le ustrezno izurjeni in opremljeni konji, pod neposrednim vodstvom policistov konjenikov.

Policisti, ki uporabljajo posebna motorna vozila, morajo biti usposobljeni za strokovno ravnanje z vozili in s posebno opremo (kot so ograje in mreže) za neposredno delovanje na ljudi, s katero so opremljena ta vozila.

(1)Vodni curek iz posebnega vozila smejo uporabljati le za to strokovno usposobljeni policisti.

(2)Če se vodni curek uporabi skupaj s sredstvi za označevanje oseb, morajo biti izpolnjeni tudi pogoji za uporabo teh sredstev.

(1)Plinska sredstva policist uporabi tako, da plinski naboj ali snov s plinsko pištolo, puško ali drugo napravo izstreli, plinsko ročno bombo odvrže ali druga sredstva razprši v smeri oseb, zoper katere jih uporablja.

(2)Plinskih in drugih sredstev za pasivizacijo policist ne sme usmerjeno odvreči ali izstreliti v vitalne dele telesa, kot so glava, vrat in genitalije, razen če je to nujno, ker oseba neposredno ogroža življenje policistov ali druge osebe.

Za napad na policista ali drugo osebo se ne šteje ravnanje osebe z orožjem, drugim nevarnim predmetom ali snovjo, ki je izvedeno v skladu z ukazi policista.

(1)Policisti smejo zaradi zagotavljanja varnosti določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki so posebnega državnega pomena, omejiti dostop do prostora, kjer bodo potekali oziroma potekajo dogodki državnega pomena. Dostop se sme omejiti s policisti, z ograjami ali na drug primeren način (npr. trak policija).

(2)Nadzor nad dostopom na območje oziroma v prostor iz prejšnjega odstavka izvajajo policisti neposredno. Pri tem smejo uporabljati tehnična sredstva in službenega psa za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi.

(3)Zaradi varovanja določenih varovanih oseb smejo policisti, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno, imetnikom stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih objektov ter prostorov, ki se nahajajo v neposredni bližini ali ob poti, kjer se bo zadrževala varovana oseba, ukazati, da v določenem času zaprejo okna, odstranijo vozila, smetnjake in druge predmete, ki bi lahko predstavljali oviro ali nevarnost za varovano osebo. Vozila ali predmete, ki na ukaz policistov niso bili odstranjeni, odstranijo policisti oziroma na njihovo zahtevo ustrezne javne službe. Predmete, ki jih ni mogoče odstraniti, policisti po pregledu zaplombirajo.

(4)Policisti smejo v primerih iz prejšnjega odstavka tudi zahtevati, da se za nujno potreben čas prepove ali omeji promet ter ustavijo dela na objektih, cestah in ob cestah, prepove lov, minerska dela in strelske vaje.

Zaradi varovanja določenih varovanih oseb, ki so visoko ogrožene, se varnostno preverjanje sme izvajati le za osebe, ki se nahajajo v objektih, njihovi neposredni bližini ali ob poti, kjer se bo zadrževala varovana oseba.

(1)Za pregled plovila se šteje pregled nadvodnega in podvodnega dela plovila, prostorov za vkrcavanje in izkrcavanje oseb, prtljage in tovora, prostorov za upravljanje plovila ter prostorov za zadrževanje potnikov in članov posadke. Pregled plovila zajema tudi pregled naprav, opreme plovila, prtljage in tovora na plovilu, ne pa tudi bivalnih kabin in skritih delov plovila.

(2)Pregled ali preiskavo naprav, pomembnih za varnost plovila, sme opraviti za to usposobljen policist ali druga strokovno usposobljena oseba, po dogovoru in pod nadzorom policista.

(1)Če se plovilo na znake policistov ne ustavi, sme vodja posadke na policijskem čolnu odrediti zasledovanje plovila.

(2)Zasledovanje plovila na morju se sme začeti le v teritorialnem morju Republike Slovenije, nadaljevati se sme tudi na odprtem morju, vendar se mora končati, ko zasledovano plovilo vpluje v tuje teritorialne vode, razen če je zasledovanje v tuje teritorialne vode dovoljeno z mednarodno pogodbo.

(1)Zajetje plovila pomeni ukrep, s katerim policist prevzame nadzor nad plovilom.

(2)O zajetju plovila policist napiše uradni zaznamek, ki vsebuje: podatke o plovilu, poveljniku, članih posadke in drugih osebah na plovilu, navigacijske podatke o kraju in vzrokih ustavitve in zajetja plovila, meteorološke podatke, ugotovitve ob pregledu listin in knjig oziroma pregledu ali preiskavi plovila, čas trajanja ustavitve plovila, v katero pristanišče je bilo odpeljano in kateremu organu je bilo izročeno.

(1)Policisti obveščanje staršev, skrbnikov ali pristojnega centra za socialno delo zabeležijo v poročilu o opravljenem delu, v pisnem aktu o uporabi policijskega pooblastila, v uradnem zaznamku ali na drug način.

(2)Policisti zabeležijo datum in čas obveščanja, način obveščanja (ustno, osebno, po telefonu ali drugih elektronskih komunikacijah), osebno ime obveščene osebe, sorodstveno razmerje, pri obveščanju centra za socialno delo pa osebno ime uslužbenca centra ter podatek o policistu, ki je obveščanje opravil. Policisti zabeležijo tudi ugotovitve v zvezi z obveščanjem, ki so pomembne za nadaljnji postopek. Policisti zabeležijo tudi, če obveščanje ni bilo uspešno.

Policisti tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic ne smejo uporabljati za vsesplošen preventivni nadzor cestnega prometa, na primer tako, da bi se vozila z nameščeno opremo istočasno postavilo na širšem območju vseh pomembnih prometnih povezav.

(1)Predpis, ki ureja sisteme brezpilotnih zrakoplovov, se ne uporablja za usposabljanje in podporne dejavnosti (pregled antenskih stolpov zaradi preverjanja delovanja zvez) za izvajanje nalog in policijskih pooblastil, za katera smejo policisti v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, uporabljati brezpilotne zrakoplove.

(2)Policisti pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov iz prejšnjega odstavka upoštevajo splošne pogoje, ki so predpisani za njihovo letenje. Če je treba pregledati antenske stolpe zaradi preverjanja delovanja zvez in če se usposabljanje izvaja v okoliših policijskih objektov, na drugih območjih pa, če gre za neposeljena območja oziroma območja, kjer ni objektov, namenjenih bivanju ljudi, so dopustna odstopanja od teh pogojev, če se z uporabo brezpilotnega zrakoplova ne ogroža varnost življenja, zdravje ali premoženje ljudi zaradi udarca ali izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega zrakoplova ali če se ne ogroža ali moti varnost v zračnem prometu.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06, 56/08 in 15/13 – ZNPPol).

Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.