101. člen
d. Solidarnostna pomoč
1. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 40/12) s 13. členom ne posega v primere, ko je delodajalec dolžan delavcu izplačati solidarnostno pomoč, zato ostajajo določbe in razlage teh določb glede primerov upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči v veljavi tudi po sprejemu tega aneksa. 2. Do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni je upravičen delavec, ki je tri mesece ali več začasno nezmožen za delo in zaradi tega odsoten z dela. Začasno nezmožnost za delo je delavec dolžan izkazati s potrdilom o začasni odsotnosti izdanim s strani pristojnega zdravnika (osebnega oziroma imenovanega). Pravice ni mogoče dodatno pogojevati z vrsto bolezni, zaradi katere je delavec nezmožen za delo, saj gre izključno za strokovno presojo zdravnika. 3. Javni uslužbenec lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti. 4. V primeru daljše bolezni lahko rok za vložitev zahteve prične teči najprej z iztekom treh mesecev nepretrgane odsotnosti zaradi bolezni, skrajni rok za uveljavitev pravice do solidarnostne pomoči začne teči zadnji dan nepretrgane odsotnosti z dela delavca. Predsednica Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Darja Vižintin Zupančič l.r.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.