Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1)

(1)Ta zakon določa pogoje za dajanje na trg gradbenih proizvodov, za katere ne obstajajo harmonizirane tehnične specifikacije iz 10. točke 2. člena Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL EU št. 88 z dne 4. 4. 2011, str. 5; v nadaljnjem besedilu: Uredba 305/2011/EU). Zakon ureja tudi postopek določitve organov za slovenska tehnična soglasja in postopek podelitve slovenskih tehničnih soglasij.

(2)S tem zakonom se za izvajanje Uredbe 305/2011/EU ureja objavljanje slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde, jezik, v katerem se zagotovijo dokumenti, postopek imenovanja organov, pooblaščenih za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti vključno s pristojnostjo za priglasitev, in določa pristojni organ za nadzor gradbenih proizvodov na trgu.

Ta zakon se sprejme ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru in Republiki Turčiji, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in se lahko dajo na trg, razen če je bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

V tem poglavju uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot ga določa Uredba 305/2011/EU.

(1)Če proizvajalec daje na trg gradbeni proizvod, ki ni zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji iz 10. točke 2. člena Uredbe 305/2011/EU, mora njegove lastnosti, povezane z bistvenimi značilnostmi, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte in v okviru njegove predvidene uporabe, dokazati na podlagi naslednjih tehničnih specifikacij:

-        veljavnih slovenskih nacionalnih standardov, ali

-        slovenskega tehničnega soglasja, ali

-        drugih javno dostopnih tehničnih specifikacij, ki predstavljajo stanje tehnike in tehnologije.

(2)Gradbeni proizvod je lahko dan na trg na podlagi tehničnih specifikacij iz prvega odstavka tega člena tudi po sprejemu harmoniziranega standarda, vendar le do datuma zaključka sočasne veljavnosti, ki je naveden v objavi sklicev harmoniziranih standardov v Uradnem listu EU.

(1)Proizvajalec gradbenega proizvoda iz prvega odstavka prejšnjega člena izda izjavo o lastnostih v slovenskem jeziku, v kateri navede:

-        ime in naslov proizvajalca,

-        oznako tipa gradbenega proizvoda,

-        veljavno tehnično specifikacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki je podlaga za določanje lastnosti,

-        predvideni namen uporabe,

-        lastnosti v povezavi z bistvenimi značilnostmi gradbenega proizvoda,

-        ime organa, če je bil vključen v postopek ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, in številko preskusnega poročila oziroma certifikata,

-        ime, položaj in podpis osebe, pooblaščene za podpis izjave o lastnostih, in

-        kraj in datum izdaje izjave o lastnostih.

(2)Proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi.

(3)Če gradbeni proizvod vsebuje nevarne snovi, proizvajalec skupaj z izjavo o lastnostih navede tudi informacije v skladu s petim odstavkom 6. člena Uredbe 305/2011/EU.

(4)Informacije iz prvega odstavka tega člena, razen šeste, sedme in osme alineje, proizvajalec navede tudi na gradbenem proizvodu ali nanj pritrjeni etiketi. Če to ni mogoče ali ni upravičeno zaradi narave proizvoda, se podatki navedejo na embalaži ali v priloženih dokumentih.

(5)Proizvajalec pri omogočanju dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu zagotovi, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v slovenskem jeziku.

(6)Proizvajalec zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za ohranjanje navedenih lastnosti pri proizvodnji gradbenega proizvoda. Proizvajalec uporabi sistem za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda v skladu z enim od sistemov iz priloge V Uredbe 305/2011/EU. Seznam sklepov Evropske komisije, v katerih so določeni sistemi za gradbene proizvode oziroma družine gradbenih proizvodov glede na njihovo vrsto in pomen, objavi ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svoji spletni strani.

(7)Če so izpolnjeni pogoji iz 5. člena Uredbe 305/2011/EU, ima proizvajalec možnost, da ob dajanju na trg gradbenega proizvoda, zajetega v prvem odstavku prejšnjega člena, ne izda izjave o lastnostih iz prvega odstavka tega člena.

(1)Pooblaščeni zastopnik, uvoznik in distributer pri dajanju gradbenega proizvoda na trg oziroma pri omogočanju njegove dostopnosti na trgu zagotovi, da so proizvodu priložene informacije iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.

(2)Uvoznik ima izjavo o lastnostih iz prvega odstavka prejšnjega člena na voljo za organe, ki izvajajo nadzor.

Pri postopkih ocenjevanja, določitve, spremljanja trajnega izpolnjevanja zahtev in razveljavitve odločb o določitvi organov, ki delujejo kot tretja stranka v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda iz 5. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 13. do 15. člena tega zakona.

(1)Slovensko tehnično soglasje določenemu gradbenemu proizvodu podeli organ za slovenska tehnična soglasja, ki je pravna oseba in je z dovoljenjem ministra, pristojnega za trg (v nadaljnjem besedilu: minister), določen za podeljevanje slovenskih tehničnih soglasij.

(2)Za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora pravna oseba iz prejšnjega odstavka znati oziroma biti sposobna izpolnjevati naslednje zahteve:

-        oceniti ustreznost novih gradbenih proizvodov za uporabo na podlagi znanstvenih in praktičnih znanj,

-        sprejeti odločitve, ki so nepristranske do interesov posameznih proizvajalcev ali njihovih zastopnikov, in

-        združiti prispevke vseh zainteresiranih strani v uravnoteženo presojo.

(3)Vloga za določitev organa za slovenska tehnična soglasja se vloži na ministrstvo. Vložnik v vlogi navede področja gradbenih proizvodov iz razpredelnice 1 Priloge IV Uredbe 305/2011/EU, za katera želi biti določen.

(4)Če organ izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka tega člena, izda minister dovoljenje za organ za slovenska tehnična soglasja.

(5)Organ, določen za slovenska tehnična soglasja, mora:

-        trajno izpolnjevati zahteve iz drugega odstavka tega člena,

-        nemudoma obvestiti ministrstvo o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njegovo usposobljenost, obseg nalog iz dovoljenja ali na izpolnjevanje zahtev za določitev, in

-        letno poročati ministrstvu o svojem delu v preteklem obdobju.

(6)Ministrstvo lahko pri organu za slovenska tehnična soglasja opravi pregled, če obstaja dvom, da organ za slovenska tehnična soglasja še izpolnjuje svoje obveznosti iz dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena. Če se pri pregledu ugotovi, da organ za slovenska tehnična soglasja ne izpolnjuje vseh zahtev za določitev, minister izda odločbo, s katero naloži ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti.

(7)Minister razveljavi dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena, če organ za slovenska tehnična soglasja:

-        ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku, ali

-        obvesti ministrstvo, da ne želi več opravljati nalog v okviru dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.

(8)Ministrstvo na svoji spletni strani objavi podatke o organu za slovenska tehnična soglasja, ki ima dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena, skupaj s področji gradbenih proizvodov iz razpredelnice 1 Priloge IV Uredbe 305/2011/EU, za katera je organ določen.

(1)Slovensko tehnično soglasje se podeli na zahtevo proizvajalca. Slovensko tehnično soglasje temelji na preiskavah, preskusih ali oceni s sklicevanjem na ustrezne osnovne zahteve za gradbene objekte, navedene v prilogi I Uredbe 305/2011/EU.

(2)Pred vložitvijo zahteve lahko proizvajalec, potem ko je zagotovil potrebne podatke, zahteva od organa za slovenska tehničnega soglasja, da ga seznani:

-        s postopkom izdaje slovenskega tehničnega soglasja,

-        z oceno o roku za izvedbo postopka,

-        z oceno o višini stroškov in načinu njihovega plačila.

(3)Zahtevi proizvajalec priloži opis gradbenega proizvoda, specifikacije, načrte in poročila o že opravljenih preskusih, ki podrobno predstavijo gradbeni proizvod in njegovo nameravano uporabo. V zahtevi proizvajalec navede vse lokacije, na katerih bo potekala proizvodnja, in med postopkom omogoči organu za slovenska tehnična soglasja dostop do teh lokacij. Stroške postopka nosi proizvajalec.

(4)Organ za slovenska tehnična soglasja obvesti proizvajalca, katere dodatne dokumente, rezultate preskusov, izračune ali druge podatke mu mora dostaviti, da bo lahko ugotovil ustreznost gradbenega proizvoda za predvideno uporabo. Organ za slovenska tehnična soglasja zagotovi tajnost vseh ključnih podatkov, ki jih je pridobil v postopku.

(5)Organ za slovenska tehnična soglasja podeli slovensko tehnično soglasje gradbenemu proizvodu, za katerega ugotovi, da ustreza predvideni uporabi.

(6)Proizvajalec lahko zahteva spremembo slovenskega tehničnega soglasja, če se je spremenil gradbeni proizvod ali zahteve za njegovo predvideno uporabo. Za spremembo podeljenega slovenskega tehničnega soglasja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo njegovo podelitev.

(7)Če organ za slovenska tehnična soglasja ugotovi, da gradbeni proizvod ni primeren za predvideno uporabo, podeljeno slovensko tehnično soglasje razveljavi in o razveljavitvi obvesti nadzorni organ iz prvega odstavka 17. člena tega zakona.

Ministrstvo objavi na svoji spletni strani seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane standarde.

Izjavo o lastnostih iz 4. člena Uredbe 305/2011/EU ter navodila in varnostne informacije iz sedmega odstavka 11. člena Uredbe 305/2011/EU proizvajalec zagotovi v slovenskem jeziku.

Šteje se, da organ, pooblaščen za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti (v nadaljnjem besedilu: organ), izpolnjuje zahteve iz 43. člena Uredbe 305/2011/EU, če ocenjevanje in spremljanje iz 40. člena Uredbe 305/2011/EU izvaja Slovenska akreditacija, in organ priglasitvenemu organu iz prvega odstavka 16. člena tega zakona kot dokazilo predloži akreditacijsko listino za določeno vrsto in obseg nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti v skladu s prilogo V Uredbe 305/2011/EU.

(1)Če vložnik izpolnjuje zahteve iz 43. člena Uredbe 305/2011/EU, minister na podlagi vloge izda odločbo, s katero ga določi za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti.

(2)Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-        navedbo gradbenih proizvodov, za katere namerava vložnik izvajati naloge tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, in

-        podatke o izpolnjevanju zahtev iz 43. člena Uredbe 305/2011/EU.

(3)Rok veljavnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena je lahko omejen.

(1)Organ mora dokumentirati vse postopke v zvezi z vrsto in obsegom nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti v skladu s prilogo V Uredbe 305/2011/EU, za katere je pooblaščen, in hraniti vse zapise opravljenih delovnih nalog in njihovih rezultatov najmanj deset let.

(2)Organ nemudoma obvesti ministrstvo o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njegovo usposobljenost, vrsto in obseg nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, za katere je določen, ali na izpolnjevanje zahtev za določitev.

(3)Ministrstvo lahko pri organu opravi pregled, če obstaja dvom, da organ še izpolnjuje svoje obveznosti iz odločbe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona.

(4)Če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da organ ne izpolnjuje obveznosti iz odločbe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, minister izda odločbo, s katero naloži ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti.

(5)Minister razveljavi odločbo iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, če:

-        organ ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku iz odločbe iz prejšnjega odstavka, ali nepravilnosti ni mogoče odpraviti,

-        organ obvesti ministrstvo, da ne želi več opravljati nalog iz odločbe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona.

(1)Za uvedbo in izvajanje postopkov za priglasitev organov je pristojno ministrstvo.

(2)Ministrstvo obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske unije o določitvi, spremembah v zvezi z določitvijo in o razveljavitvi odločbe o določitvi organa, skupaj s podatki o vrsti in obsegu nalog v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti v skladu s prilogo V Uredbe 305/2011/EU, za katere je organ določen.

(3)Organ lahko začne opravljati naloge priglašenega organa po pridobitvi identifikacijske številke, ki jo izda Evropska komisija.

(1)Nadzor nas izvajanjem tega zakona in Uredbe 305/2011/EU opravljata:

-        inšpekcija, pristojna za trg, za nadzor gradbenih proizvodov na trgu,

-        organ, pristojen za kemikalije, za nadzor informacij iz petega odstavka 6. člena Uredbe 305/2011/EU in tretjega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)Inšpektorji nadzornih organov iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: inšpektorji) imajo na podlagi tega zakona pooblastila, da:

-        zahtevajo vse potrebne informacije in vpogled v izdane listine ter tehnično dokumentacijo,

-        izvedejo ustrezne preglede in preskuse gradbenih proizvodov, potrebne za ugotavljanje njihove skladnosti z zahtevami tega zakona in Uredbe 305/2011/EU, preden so dani na trg ali ko so dostopni na trgu,

-        brezplačno odvzamejo vzorce gradbenih proizvodov in jih oddajo v pregled,

-        prepovedo uporabo listin za neskladne gradbene proizvode,

-        odredijo odpravo ugotovljenih neskladnosti,

-        zahtevajo, da se gradbeni proizvodi označijo v skladu z zahtevami tega zakona in Uredbe 305/2011/EU, ali odredijo odstranitev nedovoljenih oznak,

-        prepovedo ali omejijo dajanje neskladnih gradbenih proizvodov na trg ali njihovo dostopnost na trgu ali odredijo njihov umik ali odpoklic s trga ali izvedejo dodatne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se bo prepoved upoštevala,

-        začasno, do ustrezne označitve proizvodov ali do predložitve dokazil o skladnosti proizvodov, prepovedo dajanje gradbenih proizvodov na trg ali njihovo dostopnost na trgu,

-        v času, ki je potreben za preglede in preskuse, začasno prepovedo dajanje gradbenih proizvodov na trg, njihovo dostopnost na trgu, ponudbo dobave ali razstavljanje proizvodov, takoj ko nastane utemeljen sum, da ti proizvodi niso skladni z zahtevami tega zakona ali Uredbe 305/2011/EU,

-        odredijo uničenje neskladnih gradbenih proizvodov, če je to nujno za zavarovanje življenja in zdravja ljudi, živali in rastlin, okolja ali premoženja.

(3)Inšpektorji lahko, kadar je to potrebno za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede skladnosti gradbenih proizvodov, odredijo ukrepe iz prejšnjega odstavka fizični ali pravni osebi.

(1)Če inšpektor ugotovi katero od neskladnosti iz 59. člena Uredbe 305/2011/EU ali iz prvega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 6. člena tega zakona, od gospodarskega subjekta zahteva, da jo odpravi.

(2)Če gospodarski subjekt neskladnosti iz prejšnjega odstavka ne odpravi, sprejme nadzorni organ iz prvega odstavka 17. člena tega zakona vse primerne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu ali zagotovi odpoklic ali njegov umik s trga.

(1)Za preglede in preskuse gradbenih proizvodov, potrebne za ugotavljanje njihove skladnosti, nadzorni organ iz prvega odstavka 17. člena tega zakona brezplačno odvzame vzorec proizvoda. O odvzemu vzorca se sestavi zapisnik.

(2)Stroške, ki nastanejo v zvezi z inšpekcijskim postopkom, krije gospodarski subjekt, ki je gradbeni proizvod dal na trg ali omogočil dostopnost na trgu proizvodu, ki ni v skladu z določbami tega zakona ali Uredbe 305/2011/EU.

(3)Če gospodarski subjekt pred končanim inšpekcijskim postopkom sam prostovoljno umakne ali odpokliče gradbeni proizvod s trga, krije stroške inšpekcijskega postopka, ki nastanejo do umika ali odpoklica proizvoda.

(1)Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti v Republiki Sloveniji:

-        kot proizvajalec gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 11. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot uvoznik gradbenega proizvoda, kadar se v skladu s 15. členom Uredbe 305/2011/EU obravnava kot proizvajalec, ravna v nasprotju z določbami 11. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot distributer gradbenega proizvoda, kadar se v skladu s 15. členom Uredbe 305/2011/EU obravnava kot proizvajalec, ravna v nasprotju z določbami 11. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot pooblaščeni zastopnik proizvajalca gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 12. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot uvoznik gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 13. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot proizvajalec, pooblaščeni zastopnik ali uvoznik gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 16. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot proizvajalec gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 6. člena tega zakona,

-        kot pooblaščeni zastopnik ali uvoznik gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona.

(2)Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti v Republiki Sloveniji stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti v Republiki Sloveniji stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 1.200 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti v Republiki Sloveniji:

-        kot distributer gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 14. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot distributer gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 16. člena Uredbe 305/2011/EU,

-        kot distributer gradbenega proizvoda ravna v nasprotju z določbami 7. člena tega zakona.

(5)Z globo od 800 do 3.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti kot distributer gradbenega proizvoda stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(6)Z globo od 200 do 400 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti distributerja gradbenega proizvoda stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Šteje se, da do izteka veljavnosti oziroma do preklica odločb o določitvi organov za ugotavljanje skladnosti, izdanih na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 17/11) v zvezi z 28. členom Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 110/02 – ZGO-1), te odločbe veljajo kot odločbe za organe, pooblaščene za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, izdane na podlagi 14. člena tega zakona.

(2)Šteje se, da dovoljenja o določitvi organov za slovenska tehnična soglasja, izdana na podlagi 19. člena Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 110/02 – ZGO-1), veljajo do preklica kot dovoljenja, izdana na podlagi 9. člena tega zakona.

(3)Gradbeni proizvodi, dani na trg v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 110/02 – ZGO-1) pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo kot skladni s tem zakonom.

(4)Proizvajalci lahko pripravijo izjavo o lastnostih iz 6. člena tega zakona na podlagi certifikata o skladnosti ali izjave o skladnosti, izdanih na podlagi 25. člena Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 110/02 – ZGO-1) pred uveljavitvijo tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00 in 110/02 – ZGO-1).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:

-        Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št. 9/01),

-        Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št. 54/01),

-        Odredba o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 32/13).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 321-10/13-2/11 Ljubljana, dne 26. septembra 2013 EPA 1217-VI Državni zbor Republike Slovenije Polonca Komar l.r. Podpredsednica