Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja

Ta pravilnik določa podrobnejše pogoje za pripravo in vodenje katastra čebelje paše, pripravo in izvajanje čebelarskega pašnega reda ter pripravo in izvajanje programa napovedi medenja v čebelarstvu.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.pasišče je območje v naravi z ugodnimi razmerami za pašo čebel;

2.paša čebel je organiziran dovoz čebel na stojišče;

3.stojišče je geografsko zaokrožen prostor na pasišču, namenjen za začasne dovoze čebel na pašo ali na prezimovanje po potrjenem pašnem redu;

4.nepredvidljiva paša je časovno nepredvidljiva paša, prostorsko nepredvidljiva paša in paša na kmetijskih površinah, ki so zasejane s kmetijskimi kulturami v sistemu kolobarjenja: 4.1   časovno nepredvidljiva paša je manina oziroma gozdna paša, ki se ne pojavlja redno vsako leto in ob določenem koledarskem času, 4.2   prostorsko nepredvidljiva paša je paša, ki zajema zlasti manjša območja, kjer se medenje nepričakovano pojavi;

5.prevozna enota je premičen čebelnjak, ki je prilagojen za prevažanje čebeljih panjev za namen izkoriščanja čebelje paše in za prezimovanje;

6.izvajalec pašnega reda je lokalno čebelarsko društvo, ki na podlagi odobritve ministrstva, pristojnega za živinorejo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) upravlja s posameznim pasiščem na območju čebelarskega društva oziroma Čebelarska zveza Slovenije na območjih, kjer lokalna čebelarska društva ne predlagajo pašnega reda.

Paša čebel na območju Republike Slovenije se izvaja v skladu z določbami zakona, ki ureja živinorejo, tega pravilnika, pravilnika, ki ureja označevanje čebelnjakov in stojišč, ter v skladu s predpisi, ki določajo ukrepe za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje bolezni čebel.

(1)S katastrom čebelje paše se na pasišču glede na posamezne vrste medovitih rastlin določi hektarsko površino posamezne medovite rastline in relativni delež le te v skupnem rastlinskem sestavu na območju pasišča.

(2)Kataster čebelje paše je obvezna podlaga za pripravo in izvajanje čebelarskega pašnega reda na posameznem območju.

(3)Kataster čebelje paše se objavi na spletnih straneh ministrstva.

(4)Glede na spremenljive razmere medenja na posameznih območjih v Republiki Sloveniji lahko predvideno in največje dovoljeno možno število čebeljih družin na hektar posameznih medovitih rastlin odstopa navzdol ali navzgor za največ 30 odstotkov od priporočene gostote, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Čebelarski pašni red mora vsebovati:

-        naziv in sedež izvajalca čebelarskega pašnega reda;

-        seznam katastrskih občin, ki spadajo v čebelarski pašni red;

-        podatke za registracijo stojišč v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in registracijo čebelnjakov in stojišč;

-        izjeme glede krajših razdalj, ki jih določa 10. člen tega pravilnika;

-        pisna soglasja ali pogodbe z lastniki zemljišč in

-        pozitivna mnenja Zavoda za gozdove Slovenije o primernosti stojišč v gozdnem prostoru.

(2)Vlagatelji, ki jih določa zakon, ki ureja živinorejo, vložijo pisno vlogo za potrditev čebelarskega pašnega reda na ministrstvo. Vloga za potrditev čebelarskega pašnega reda mora vsebovati:

-        davčno številko izvajalca čebelarskega pašnega reda;

-        ime in priimek ter kontaktne podatke odgovorne osebe izvajalca pašnega reda;

-        ime in priimek ter telefonsko številko oseb, odgovornih za prejem predlogov (vlog) za namestitev čebel;

-        ime in priimek ter rojstne podatke ene ali več oseb, odgovornih za vodenje seznama stojišč v registru čebelnjakov in

-        podatke iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka.

(3)Izvajalec pašnega reda mora vse spremembe podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena sporočiti ministrstvu najpozneje v 30 dneh po spremembi.

(4)Obrazec vloge za potrditev čebelarskega pašnega reda iz drugega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.

Za obdobje potrjenega pašnega reda mora izvajalec pašnega reda poleg podatkov iz prvega odstavka prejšnjega člena hraniti tudi kopije predlogov za namestitev čebel, izdanih soglasij in zavrnitev soglasij o namestitev čebel na pašo še eno leto po obdobju potrjenega pašnega reda.

Izvajalec pašnega reda mora imeti izdelan postopek namestitve in umika čebel s stojišča.

Čebelar mora najmanj 30 dni pred prevozom čebel na pašo oziroma za uporabo stojišča za prezimovanje pri izvajalcu pašnega reda pisno podati predlog za namestitev čebel ter pri tem navesti:

-        ime in priimek ter kontaktne podatke čebelarja;

-        registrsko številko čebelnjaka;

-        število čebeljih panjev, pripravljenih na prevoz, po posameznem čebelnjaku;

-        lokacijo želenega stojišča (parcelno številko zemljišča);

-        dogovor čebelarja in lastnika zemljišča o namestitvi čebel na določeno zemljišče (parcelna številka zemljišča);

-        čas načrtovanega dovoza in odvoza čebel na/s stojišča;

-        ali gre za nepredvidljivo pašo in

-        podpis čebelarja.

(1)Izvajalec pašnega reda mora najpozneje 15 dni od prejema predloga za namestitev čebel iz prejšnjega člena odločiti o soglasju o namestitvi čebel.

(2)Pri izdaji soglasja o namestitvi čebel mora izvajalec pašnega reda, če obstaja dogovor čebelarja in lastnika zemljišča iz pete alineje prejšnjega člena, ta dogovor upoštevati.

(3)Izvajalec pašnega reda mora pri nepredvidljivih pašah o namestitvi čebel odločiti in svojo odločitev sporočiti čebelarju po elektronski pošti ali po telefonu najpozneje 24 ur po prejemu predloga iz prejšnjega člena, v roku 15 dni pa še pisno po pošti.

(4)Če izvajalec pašnega reda zavrne izdajo soglasja iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, mora to pisno obrazložiti.

(5)Šteje se, da izvajalec pašnega reda pristaja na dovoz čebel v skladu s predlogom čebelarja, če v roku iz tretjega odstavka tega člena ne izda soglasja oziroma ne zavrne izdaje soglasja.

(6)Čebelar po pridobitvi soglasja izvajalca pašnega reda za namestitev čebel na pašo iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena pred premikom čebel na pašo pridobi potrdilo izvajalca javne službe na področju spremljanja in proučevanja epizootiološkega stanja in spremljanja zdravstvenega stanja ter zdravljenja čebel v skladu s pravilnikom, ki ureja ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium).

(7)Izvajalec javne službe iz prejšnjega odstavka podatek o premiku čebel vnese v register čebelnjakov.

(1)Stojišča morajo biti oddaljena od meje območja izvajanja pašnega reda najmanj 200 m, izjemoma je ta razdalja lahko krajša, če se tako pisno dogovorijo izvajalci pašnega reda, na katere se navedeni pogoji oddaljenosti nanašajo.

(2)Stojišča morajo biti med seboj oddaljena najmanj 200 m zračne razdalje, izjemoma so te razdalje lahko krajše, če zato obstaja utemeljen razlog, naveden v vlogi za potrditev pašnega reda.

(3)Stojišča morajo biti ob registraciji oddaljena od čebelnjaka najmanj 500 m, v kolikor je čebelnjak naseljen z več kot 40 čebeljimi družinami. Če je čebelnjak naseljen z manj kot 40 čebeljimi družinami, mora biti ta razdalja najmanj 200 m. Izjemoma so te razdalje lahko krajše, če se tako pisno dogovorita izvajalec pašnega reda in imetnik čebelnjaka.

(4)Kadar gre za stojišče, na katerem bodo čebele tudi prezimovale, lahko izvajalec pašnega reda zahteva, da je v času prezimovanja čebel med stojiščem za prezimovanje in najbližjim čebelnjakom z več kot 40 čebeljimi družinami najmanj 1.000 m zračne razdalje. Če je čebelnjak naseljen z manj kot 40 družinami, mora biti zračna razdalja najmanj 500 m.

(5)V krogu s polmerom 6 km od vzrejnega čebelnjaka, plemenišča ali plemenilne postaje odobrenega vzrejališča rodovniških čebeljih matic oziroma v krogu s polmerom 3 km od vzrejnega čebelnjaka ali plemenišča odobrenega vzrejališča gospodarskih matic naselitev stojišč v času vzreje ni dovoljena.

(6)Izjeme glede krajših razdalj morajo biti skladne s predpisom, ki ureja pogoje za odobritev vzrejališč čebeljih matic, testnih postaj in priznanje drugih organizacij v čebelarstvu ter o pogojih glede reje in prometa s čebeljim plemenskim materialom, in navedene v vlogi za potrditev pašnega reda.

(7)Čebelar, ki pripelje čebele na pašo v krog s polmerom 3 km od vzrejnega čebelnjaka ali plemenišča odobrenega vzrejališča gospodarskih matic, mora podpisati izjavo, da ima v čebelnjaku samo družine, ki po morfoloških in etoloških značilnostih ustrezajo lastnostim avtohtone kranjske čebele. Obrazec izjave se objavi na spletni strani ministrstva.

(1)Čebelar mora na stojišču takoj po namestitvi čebel na vidnem mestu namestiti kopijo s strani Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: NVI) potrjene izjave čebelarja, izdano na podlagi pravilnika, ki ureja ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege, in naziv izvajalca pašnega reda.

(2)Med namestitvijo čebel mora čebelar redno in strokovno oskrbovati čebele. Krmljenje čebel v dnevnem času, preden se zmrači, na stojišču ni dovoljeno. V brezpašnem obdobju na stojišču ni dovoljeno točenje medu.

(1)Izvajalec pašnega reda obvešča čebelarje o pomembnih dogodkih in spremembah na stojiščih, ki so za čebele neugodne oziroma nevarne in bi lahko imele za posledico umik čebel s stojišča.

(2)Čebelar mora odstraniti čebele s stojišča v 72 urah, če se paša konča in ni obetov za njeno obnovitev, glede na napoved službe za spremljanje in napoved medenja.

(3)Če čebelar povzroči materialno škodo lastniku zemljišča, lahko ta zahteva umik čebel. Čebelar je dolžan odpeljati čebele najpozneje v 48 urah od zahteve lastnika zemljišča in povrniti povzročeno materialno škodo v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja.

(4)V primeru kršitev določb drugega in tretjega odstavka tega člena izvajalec pašnega reda obvesti pristojno inšpekcijo.

(1)Povračila za stroške na čebelji panj, ki nastajajo pri razporejanju čebel na stojišče, se obračunava v protivrednosti 10 odstotkov priporočene maloprodajne cene enega kilograma medu v preteklem letu.

(2)Povprečno maloprodajno ceno medu v preteklem letu ugotovi in objavi priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo (v nadaljnjem besedilu: priznana rejska organizacija) v čebelarskem glasilu glede na stanje 31. decembra v preteklem letu.

(1)Program spremljanja in napovedi medenja v čebelarstvu mora poleg vsebin iz zakona, ki ureja živinorejo, vsebovati tudi metode za ugotavljanje napovedovanja medenja in lokacije opazovalnih postaj ter druge podatke, potrebne za izvajanje programa.

(2)Izvajalec javne službe spremljanja in napovedi medenja v čebelarstvu izvaja program spremljanja in napovedi medenja v čebelarstvu, tako da:

-        opravlja naloge opazovanja medovitih rastlin;

-        zbira in analizira podatke o pojavu medenja;

-        sodeluje z izvajalci čebelarskih pašnih redov pri pripravi in izvedbi pašnih redov;

-        na svoji spletni strani dnevno objavlja podatke o pojavu medenja;

-        zagotavlja dnevni dostop do spletnih strani Čebelarske zveze Slovenije čebelarjem in drugim uporabnikom do podatkov o pojavu medenja.

(3)Izvajalec javne službe spremljanja in napovedi medenja v čebelarstvu pripravi program in poročilo o izvajanju programa spremljanja in napovedi medenja v skladu z uredbo, ki ureja način in pogoje izvajanja javnih služb v živinoreji.

Kadar pride do sprememb kmetijskih zemljišč, gozdnih sestojev ali drugih pomembnejših sprememb v naravi, ki bistveno vplivajo na zmogljivost pasišč, obvešča izvajalec javne službe spremljanja in napovedi medenja izvajalca pašnega reda, ki je dolžan te spremembe upoštevati pri vodenju čebelarskega pašnega reda.

(1)Izvajalci pašnih redov so dolžni priznani rejski organizaciji do 30. oktobra v tekočem letu poročati podatke o svojem delu.

(2)Priznana rejska organizacija pripravi na osnovi dobljenih podatkov iz prejšnjega odstavka skupno poročilo in ga posreduje izvajalcem javnih služb s področja čebelarstva in ministrstvu do 31. decembra v tekočem letu.

(3)Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:

-        naziv izvajalca pašnega reda;

-        število predlogov čebelarjev za namestitev čebel na pašo po posameznem izvajalcu pašnega reda;

-        število izdanih potrdil za namestitev čebel na pašo;

-        število pripeljanih čebeljih družin po posamezni vrsti paše po posameznem izvajalcu pašnega reda in

-        število zavrnjenih vlog z obrazložitvami po posameznem izvajalcu pašnega reda.

Pašni redi, ki so bili potrjeni na podlagi Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 94/03 in 117/08) in Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 94/10), ostanejo v veljavi do konca veljavnosti odločbe o potrditvi pašnih redov.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Uradni list RS, št. 94/10).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-544/2012 Ljubljana, dne 12. julija 2013 EVA 2012-2330-0246 mag. Dejan Židan l.r. Minister za kmetijstvo in okolje Priloga 1: Osnovni kriterij za izračun zmogljivosti pasišč