Uradni list RS, št. 51/13, 11/22 in 87/25
Sprejel Vlada Republike Slovenije · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za obrambo · EVA 2013-1911-0003
Uradni vir na PISRS ↗S to uredbo se določajo nosilci obrambnega načrtovanja, obseg in vsebina obrambnega načrta in obrambnih dokumentov ter odgovornost za obrambno načrtovanje, s katerim se načrtuje obseg nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah.
V tej uredbi uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
1.krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene nacionalna varnost in temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države;
2.kriza je od človeka povzročeno časovno omejeno stanje, dogodek ali proces v državi ali zunaj nje, ki lahko resno ogrozi nacionalno varnost oziroma povzroči nastanek izrednega stanja, ni pa ga mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, ampak je za zagotavljanje nacionalne varnosti treba angažirati mehanizme kriznega upravljanja;
3.obrambno načrtovanje predstavlja celoto priprav in ukrepov za potrebe obrambe države, organizacijskih, kadrovskih, materialnih in drugih aktivnosti nosilcev obrambnega načrtovanja za ustrezen odziv in delovanje v kriznih razmerah;
4.obrambni načrt je celota rešitev in ukrepov za zagotovitev delovanja obrambnega sistema Republike Slovenije v kriznih razmerah; 4.a obrambni dokumenti so dokumenti, s katerimi se določajo organizacijske, kadrovske in materialne rešitve za delovanje in izvajanje nalog v kriznih razmerah;
5.ukrepi kriznega odzivanja kot del ukrepov za pripravljenost države obsegajo nacionalne ukrepe kriznega odzivanja ter ukrepe kriznega odzivanja v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države (v nadaljnjem besedilu: ukrepi kriznega odzivanja);
6.materialna in zdravstvena oskrba je oskrba Slovenske vojske, prebivalstva, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter policije v vojni;
7.podpora države gostiteljice sta civilna in vojaška pomoč, ki ju zagotavlja država gostiteljica tujim oboroženim silam in z njimi povezanim organizacijam, ki so na ozemlju države gostiteljice, v njenih teritorialnih vodah ali zračnem prostoru ali se gibljejo čez njih;
8.kritična infrastruktura je kritična infrastruktura, kot jo določa zakon, ki ureja področje kritične infrastrukture;
9.civilno krizno načrtovanje je načrtovanje uporabe civilnih virov pri odzivanju na krizne razmere v nacionalnem in mednarodnem okolju;
10.izrazito poslabšanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju je ocenjeno varnostno stanje države, ko je zaradi vojaške ogroženosti ali drugih oblik groženj in tveganj treba stopnji ogroženosti prilagoditi obrambno načrtovanje in povečati obrambne zmogljivosti države (v nadaljnjem besedilu: izrazito poslabšanje varnostnih razmer).
(1)Nosilci obrambnega načrtovanja (v nadaljnjem besedilu: nosilci načrtovanja), ki izdelujejo obrambne načrte, so ministrstva, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Banka Slovenije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) posebnega pomena za obrambo.
(2)Nosilci načrtovanja so tudi upravne enote in samoupravne lokalne skupnosti, ki izdelujejo obrambne dokumente.
Vlada ali pristojni državni organi iz prejšnjega člena lahko naložijo drugim organom, lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki niso navedeni v prejšnjem členu, izvajanje dodatnih nalog v izrednem stanju in vojni za potrebe obrambe, kar vključuje tudi izdelavo potrebnih dokumentov za izvršitev nalog.
(1)Pri izdelavi obrambnega načrta in obrambnih dokumentov nosilci načrtovanja upoštevajo vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije, opredeljene v strateških in drugih razvojno usmerjevalnih dokumentih ter ocenah s področja nacionalne varnosti.
(2)Ob spremembi virov ogrožanja in tveganja oziroma ob sprejetju ocene ogroženosti države pred napadom so nosilci dolžni uskladiti obrambne načrte in obrambne dokumente skladno z novo nastalimi razmerami.
(3)Vzpostavljene rešitve za opravljanje dejavnosti in odzivanje na področjih iz pristojnosti nosilcev načrtovanja se lahko upoštevajo kot del obrambnega načrta in obrambnih dokumentov.
(4)Če je za uveljavitev posameznega ukrepa treba sprejeti ali spremeniti predpis, priprave obsegajo tudi izdelavo predloga predpisa ali njegovih sprememb.
(1)Obrambni načrti ministrstev in vladnih služb iz prvega odstavka 3. člena te uredbe predstavljajo obrambni načrt vlade, ki skupaj z načrtom uporabe Slovenske vojske ter načrtom Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije tvorijo obrambni načrt države. Navedeni načrti se hranijo pri nosilcih njihove izdelave.
(2)Načrt uporabe Slovenske vojske izdeluje Generalštab Slovenske vojske in obsega ukrepe kriznega odzivanja, organizacijsko-mobilizacijski razvoj, mobilizacijo Slovenske vojske in načrt delovanja Slovenske vojske. Načrt uporabe Slovenske vojske sprejme minister, pristojen za obrambo. Načrt Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije izdeluje Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skladu s to uredbo in predpisi o izdelavi načrtov zaščite in reševanja.
(3)Psihološka obramba, gospodarska obramba in druge oblike nevojaške obrambe se kot del obrambnega načrta države razdelajo tudi v ukrepih kriznega odzivanja.
(1)Vsebina obrambnih načrtov nosilcev načrtovanja iz te uredbe v miru obsega:
1.ukrepe kriznega odzivanja,
2.priprave za zagotovitev obrambnih zmogljivosti:
- priprave za zagotovitev povečanih vojaških zmogljivosti,
- priprave za zagotovitev civilnih zmogljivosti.
(2)Vsebina obrambnih načrtov iz te uredbe se ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer dopolni tako, da omogoči vzpostavitev povečanih obrambnih zmogljivosti za delovanje.
(3)V obrambnem načrtu Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) se načrtuje zagotavljanje pogojev za delo Predsednika Republike Slovenije, vlade in Državnega zbora Republike Slovenije v vojni na podlagi njihovih izkazanih potreb, ki jih skladno s predpisi ne zagotavljajo njihove strokovne službe in drugi organi.
(1)Vsebina obrambnih dokumentov nosilcev načrtovanja obsega organizacijske, kadrovske in materialne pogoje ter rešitve za: – mobilizacijo v skladu s 25. členom te uredbe, – nepretrgano opravljanje dejavnosti iz njihove pristojnosti v kriznih razmerah.
(2)Samoupravne lokalne skupnosti v obrambnih dokumentih načrtujejo tudi organizacijske, kadrovske in materialne pogoje ter rešitve za: – zagotovitev pomoči pri izvajanju mobilizacije Slovenske vojske, – opravljanje nalog glede izvajanja civilne obrambe v vojnem stanju, če jim jih naloži vlada.
(3)Vsebina obrambnih dokumentov se ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer dopolni tako, da omogoči vzpostavitev povečanih obrambnih zmogljivosti za delovanje.
(1)Priprave za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja ter nosilce priprav določi vlada s sklepom. Z ukrepi kriznega odzivanja se zagotavlja sodelovanje države pri usklajenem odzivanju v kriznih razmerah v mednarodnem okolju ter postopen prehod obrambnega sistema Republike Slovenije na delovanje v izrednem in vojnem stanju.
(2)Dokumenti priprav za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja obsegajo:
- opomnik,
- dokumente za posredovanje odločitev o izvajanju ukrepov kriznega odzivanja,
- pregled ukrepov kriznega odzivanja z aktivnostmi za njihovo realizacijo in
- dokumente za sklic izvrševalcev ukrepov kriznega odzivanja.
(3)Vsebino dokumentov priprav za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja predpiše minister, pristojen za obrambo.
(1)O izvajanju ukrepov kriznega odzivanja odloči vlada.
(2)Ministrstvo koordinira in usmerja priprave za izvajanje ukrepov kriznega odzivanja ter je pristojno za posredovanje in seznanjanje z odločitvami o ukrepih kriznega odzivanja.
(1)Priprave za zagotovitev obrambnih zmogljivosti obsegajo priprave za zagotovitev povečanih vojaških zmogljivosti in priprave za zagotovitev civilnih zmogljivosti.
(2)Ministrstvo je pristojno za usklajevanje načrtovanja in organiziranja vojaških in civilnih zmogljivosti obrambnega sistema.
Ministrstvo v okviru priprav za zagotovitev obrambnih zmogljivosti vodi evidenco vojaških obveznikov, evidenco državljanov, razporejenih na delovno dolžnost, ter evidenco sredstev iz popisa skladno s predpisi.
(1)Slovenska vojska za potrebe načrtovanja povečanih vojaških zmogljivosti in njihovega dopolnjevanja izdela organizacijsko-mobilizacijski razvoj Slovenske vojske, ki vključuje tudi povečanje števila pripadnikov, njihovo usposabljanje, opremo in oborožitev.
(2)Materialne rezerve za vzpostavitev povečanih vojaških zmogljivosti obsegajo strateško rezervo oborožitve in vojaške opreme, ki je izločena iz operativne uporabe Slovenske vojske, ter infrastrukturne možnosti za vzpostavitev povečanih vojaških zmogljivosti.
(1)Nosilci načrtovanja določijo svoje prednostne naloge in dejavnosti v kriznih razmerah, za katere načrtujejo kadrovske, organizacijske ter materialne pogoje in rešitve.
(2)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, načrtujejo svoje prednostne naloge in dejavnosti v kriznih razmerah na podlagi usmeritev pristojnega ministrstva.
(1)Nosilci načrtovanja z razporejanjem državljanov na delovno dolžnost zagotavljajo potrebne kadrovske zmogljivosti za neprekinjeno izvajanje in prilagajanje nalogam oziroma opravljanje dejavnosti v izrednem stanju in vojni. Razporejanje se izvaja skladno s predpisi o razporejanju na delovno dolžnost.
(2)Seznam delavcev, potrebnih za izvajanje nalog oziroma opravljanje dejavnosti, in dokumenti o razporeditvi so sestavni del obrambnih načrtov oziroma obrambnih dokumentov nosilcev načrtovanja.
(1)Podpora države gostiteljice se načrtuje in izvaja na podlagi načrta zagotavljanja podpore države gostiteljice v Republiki Sloveniji, ki ga sprejme vlada na predlog ministrstva.
(2)Ministrstvo vodi skupno bazo podatkov za načrtovanje in izvajanje podpore države gostiteljice.
(1)Nosilci načrtovanja načrtujejo in zagotavljajo civilne zmogljivosti države gostiteljice v primeru, ko zahteve presegajo zmogljivosti Slovenske vojske.
(2)Nosilci načrtovanja načrtujejo in zagotavljajo podporo države gostiteljice na področjih, za katera so pristojni, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije pa na podlagi odločitev pristojnih ministrstev ali pogodb.
(3)Obrambni načrti nosilcev načrtovanja obsegajo:
- pregled civilnih zmogljivosti s seznamom oseb za stike,
- seznam sklenjenih pogodb.
Nosilci načrtovanja, ki so tudi nosilci sektorjev kritične infrastrukture oziroma kritični subjekti, določeni na podlagi zakona, ki ureja področje kritične infrastrukture, v obrambnih načrtih oziroma obrambnih dokumentih upoštevajo tudi naloge iz zakona, ki ureja področje kritične infrastrukture.
(1)Pristojna ministrstva, ki sodelujejo v delovnih telesih na področju civilno kriznega načrtovanja v Evropski uniji in Natu, so odgovorna za izvrševanje dogovorov o ukrepih za obvladovanje kriz, ki se izvajajo na področju varnosti, obrambe, civilnega pomorskega, kopenskega in zračnega prometa, energije, industrije, prehrane in kmetijstva, javnih komunikacijskih omrežij, zdravstvene oskrbe in civilne zaščite.
(2)Ministrstvo koordinira in usmerja civilno krizno načrtovanje z namenom doseči usklajenost priprav obrambnega sistema in sistema notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi za delovanje v mednarodnih obrambnih in varnostnih integracijah.
V obrambnem načrtu ministrstva se načrtuje organizacija in delovanje upravnih zvez skladno s predpisi.
Ministrstvo ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer na podlagi ocen ogroženosti v zavezništvu in državi predlaga vladi v sprejem oceno ogroženosti države pred napadom, ki je podlaga za dopolnjevanje obrambnih načrtov in obrambnih dokumentov in za sprejem odločitve o povečanju obsega in zmogljivosti Slovenske vojske oziroma uveljavitve obrambnih dolžnosti.
(1)Ministrstvo na podlagi dodatno izkazanih predlogov nosilcev načrtovanja izvede razporeditev državljanov na delovno dolžnost. S tem se zagotovijo potrebne kadrovske zmogljivosti za neprekinjeno izvajanje nalog oziroma opravljanje dejavnosti v izrednem stanju in vojni, skladno s prioritetami za razporejanje.
(2)Ministrstvo na podlagi predlogov Slovenske vojske, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter drugih nosilcev načrtovanja izvede razporeditev na materialno dolžnost.
(3)Izvajanje aktivnosti za primer ponovne uvedbe vseh sestavin vojaške dolžnosti podrobneje uredi ministrstvo s posebnim predpisom.
(1)Po uveljavitvi vseh sestavin vojaške dolžnosti se prične z zagotavljanjem materialne in zdravstvene oskrbe.
(2)Za zagotavljanje materialne in zdravstvene oskrbe:
- Slovenska vojska, sile za zaščito, reševanje in pomoč ter policija izkažejo potrebe,
- pristojna ministrstva za oceno potreb prebivalstva pridobijo podatke organa, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj.
(3)Pristojna ministrstva na podlagi potreb iz prejšnjega odstavka izdelajo:
- pregled izvajalcev materialne in zdravstvene oskrbe,
- seznam sklenjenih pogodb z izvajalci iz prejšnje alineje.
(4)Ministrstvo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi podrobneje uredi postopke in način izvajanja nalog materialne in zdravstvene oskrbe.
(5)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, sklepa z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami pogodbe za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe za potrebe policije.
Pristojna ministrstva za zagotovitev povečanih zmogljivosti Slovenske vojske in drugih obrambnih potreb, sil za zaščito, reševanje in pomoč, policije ter potreb prebivalstva načrtujejo naloge na področju prehrane, zdravstva, gospodarstva s poudarkom na namenski proizvodnji, transporta, komunikacijskih povezav in energetske oskrbe, če je treba, pa tudi na drugih področjih, za kar zagotovijo potrebna sredstva.
(1)Mobilizacija pri nosilcih načrtovanja se izvede s sklicem odgovornih oseb in javnih uslužbencev oziroma zaposlenih, ki so potrebni za neprekinjeno izvajanje nalog oziroma opravljanje dejavnosti.
(2)Načine sklica opredeli nosilec načrtovanja.
(1)Izvajanje mobilizacije Slovenske vojske podrobneje uredi ministrstvo s posebnim predpisom. Mobilizacija Slovenske vojske obsega sklic mirnodobne sestave in vpoklic pripadnikov vojne sestave Slovenske vojske v skladu z organizacijsko-mobilizacijskim razvojem.
(2)Pozivanje imetnikov sredstev iz popisa se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo izvajanje materialne dolžnosti.
(3)Mobilizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč se izvaja skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, podrobneje uredi priprave in izvajanje mobilizacije v policiji.
(1)Ministrstvo koordinira in usmerja priprave ter izvajanje mobilizacije. Ministrstvo izvede posredovanje odločitev o sklicu in mobilizaciji preko Nacionalnega centra za krizno upravljanje.
(2)Določanje in usklajevanje mobilizacijskih zbirališč ter vodenje evidenc uredi ministrstvo s posebnim predpisom.
(1)Ministrstvo na podlagi ocene ogroženosti pred napadom na državo ustrezno prilagodi obseg delovanja upravnih zvez.
(2)Za zagotavljanje zvez se uporabljajo vsi sistemi, razen namenskih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki se uporabljajo za delovanje policije, Slovenske vojske, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma posameznih reševalnih služb.
(3)Pri zagotavljanju upravnih zvez lahko sodelujejo tudi društva, ki delujejo na področju informacijsko-komunikacijskih povezav.
(1)Vodja priprav za obrambno načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: vodja priprav) je predstojnik nosilca načrtovanja in je odgovoren za stanje obrambnega načrtovanja, zagotavljanje organizacijskih in drugih pogojev za opravljanje dejavnosti in sprejemanje ustreznih odločitev iz pristojnosti nosilca načrtovanja.
(2)Obrambni načrt sprejme vodja priprav nosilca načrtovanja.
(3)Vodja priprav imenuje svojega namestnika za vodenje priprav, upravitelja obrambnega načrta in njegovega namestnika ter zagotovi, da se v izdelavo načrta vključijo za posamezna področja pristojni vodilni in drugi strokovni delavci.
(4)Upravitelj obrambnega načrta je oseba ali organ nosilca načrtovanja, ki organizira, usmerja ter usklajuje izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta, skrbi za njegovo hranjenje in ustrezno varovanje.
(5)Ministrstvo vodi podatke o osebah iz tretjega odstavka tega člena skladno z zakonom.
Ministrstvo skrbi za usmerjanje in usklajevanje obrambnega načrtovanja in strokovno pomoč pri izdelavi obrambnih načrtov in obrambnih dokumentov.
(1)Upravitelj obrambnega načrta države je ministrstvo.
(2)Ministrstvu kot upravitelju obrambnega načrta države so ministrstva in vladne službe iz 3. člena te uredbe ter nosilca izdelave načrta uporabe Slovenske vojske in načrta Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije dolžni na zahtevo posredovati vsebine oziroma dokumente iz svojih načrtov ter o njih poročati.
Za preverjanje priprav in ukrepov iz te uredbe se organizirajo vaje. Ministrstvo podrobneje uredi njihovo organizacijo in način izvedbe s posebnim predpisom.
(1)Obrambne načrte je treba uskladiti s to uredbo v dvanajstih mesecih od dneva uveljavitve te uredbe.
(2)Dokumente za zaščito kritične infrastrukture je treba uskladiti s to uredbo v dvanajstih mesecih po sprejemu sklepa vlade iz 17. člena te uredbe.
(3)Pristojna ministrstva sprejmejo usmeritve iz 13. člena te uredbe in jih dostavijo gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, v šestih mesecih od dneva uveljavitve te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o obrambnih načrtih (Uradni list RS, št. 11/04).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.