Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E)

V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORZFPPIPP21-1, 87/11 – ZPUOOD in 23/12 – odločba US) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi: Poseben zakon ureja pospešeni postopek zaradi neposredno grozeče ali že nastale insolventnosti v primeru, ko dolžnik in večina upnikov po načelu sorazmernosti sklenejo poseben dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, katerega pravne posledice veljajo tudi za tiste upnike, ki takšnega dogovora niso sklenili.«.

V prvem odstavku 5. člena se v 1. točki črta beseda »in« ter na koncu doda vejica. Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. postopek poenostavljene prisilne poravnave in«. Dosedanja 2. točka postane 3. točka.

V drugem odstavku 14. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik: – če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali – če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali – če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,«. Za 1. točko se doda nova 2. točka, ki se glasi: »2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja: – s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali – s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali – z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,«. Dosedanja 2. točka postane 3. točka. V četrtem odstavku se v 2. točki besedilo »razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.« črta, v novi vrsti pa se doda besedilo, ki se glasi: »in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.«.

V 18. členu se dodajo nove 3. do 6. točka, ki se glasijo: »3. polnoletni otrok ali posvojenec, 4. starši ali posvojitelji, 5. bratje in sestre, 6. oseba, ki z njo živi v skupnem gospodinjstvu,«. Dosedanja 3. točka postane 7. točka.

V prvem odstavku 21. člena se v 6. točki pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto.«.

Za 24.a členom se doda nov 24.b člen, ki se glasi:

(1)Druga kvalificirana pogodba je posamezna ali okvirna odplačna pogodba, katere predmet je trgovanje z električno energijo ali drugimi energenti, in pri kateri je dogovor o izravnavi iz drugega odstavka 24.a člena tega zakona običajen za tako vrsto trgovanja.

(2)Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila tega zakona, ki veljajo za kvalificirane finančne pogodbe in dogovor o izravnavi.«.

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi: Stečajni dolžnik ali upnik, ki s tožbo v skladu s petim odstavkom 44. člena tega zakona uveljavlja odškodninski zahtevek po 42. ali 43. členu tega zakona, je oproščen plačila takse za pravdni postopek, ki se začne z vložitvijo te tožbe.«.

Za 48. členom se dodata nova 48.a in 48.b člen, ki se glasita:

(1)Sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, napoti stranke postopka in upravitelja v postopek mediacije, kadar oceni, da je to glede na okoliščine zadeve primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja, ki izvira iz postopka zaradi insolventnosti ali je v neposredni zvezi z njim.

(2)Postopek mediacije se začne z izdajo sklepa o napotitvi v mediacijo.

(3)Če sodišče ne odloči drugače, sklep o napotitvi v mediacijo ni ovira za nadaljevanje postopka zaradi insolventnosti.

(4)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.

(5)Glede napotitve v mediacijo se smiselno uporabljajo določbe drugega do šestega odstavka 19. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 – ZUJF).

(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spornega vprašanja ali interesnega nasprotja v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.

(1)V primerih, ko ta zakon določa, da so stranke glavnega postopka zaradi insolventnosti ali upravitelj v zvezi s svojimi zahtevki upravičeni vložiti tožbo, se stranke postopka in upravitelj lahko sporazumejo za mediacijo pred vložitvijo tožbe.

(2)Postopek mediacije se začne z dnem, ko stranke sklenejo pisni sporazum o reševanju spora z mediacijo.

(3)Sporazum je treba skleniti v roku, ki ga za vložitev tožbe določa ta zakon. V sporazumu morajo stranke določno opredeliti spor, na katerega se nanaša mediacija. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi.

(4)O sklenitvi sporazuma morajo stranke mediacijskega postopka v treh dneh od sklenitve sporazuma obvestiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti.

(5)Stranke mediacijskega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka mediacije.

(6)Šteje se, da je bil postopek mediacije neuspešno zaključen, če ni bil dosežen dogovor o rešitvi spora v roku 30 dni od začetka postopka mediacije.

(7)Med postopkom mediacije rok za vložitev tožbe ne teče.«.

V petem odstavku 59. člena se za besedilom »iz petega odstavka 268. člena tega zakona« doda besedilo »ali terjatev za plačilo razlike iz četrtega odstavka 268. člena tega zakona«.

V drugem odstavku 78. člena se v 2. točki za besedo »dolžnika« doda besedilo »ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem«. V 4. točki se za besedo »prokurista« doda besedilo »ali ima položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem«. V 5. točki se za besedilom »v razmerju do« doda besedilo »insolventnega dolžnika ali«.

Drugi odstavek 87. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Upniški odbor ima zaradi uresničevanja svojih pravic in izvajanja svojih pristojnosti pravico pregledati poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel upravitelj v stečajnem postopku ter pregledati dokumentacijo, ki jo mora upravitelj voditi v zvezi s tem postopkom.«.

Za 96. členom se doda nov 96.a člen, ki se glasi:

(1)Upniški odbor lahko odloči na dopisni seji, če noben član upniškega odbora ne nasprotuje takemu načinu odločanja v petih delovnih dneh, odkar je imel možnost seznaniti se s sklicem seje.

(2)Glede odločanja upniškega odbora na dopisni seji veljata drugi in peti odstavek 90. člena tega zakona. Član upniškega odbora na dopisni seji glasuje tako, da poda svojo pisno izjavo o glasovanju. Izjava se upošteva, če jo predsednik upniškega odbora prejme pred iztekom dopisne seje. Glede zastopanja pri glasovanju velja 92. člen tega zakona, glede poteka seje pa 96. člen tega zakona.

(3)Način sklica dopisne seje, pošiljanja gradiva in posredovanja pisne izjave o glasovanju na dopisni seji se določi s poslovnikom o delu upniškega odbora.«.

Peti in šesti odstavek 103. člena se črtata. V sedmem odstavku se črta 1. točka. V osmem odstavku se besedilo »2. točke 114. člena« nadomesti z besedilom »2. točke prvega odstavka 114. člena«.

Peti odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Pregled iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki ga opravi ministrstvo, pristojno za pravosodje, se opravi po vnaprejšnjem obvestilu upravitelju ali brez njega. Pregled opravijo sodniki, ki so v skladu z določbami zakona, ki ureja sodniško službo, dodeljeni v ministrstvo, pristojno za pravosodje, za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog in imajo izkušnje na področju postopkov zaradi insolventnosti, gospodarskih sporov ali izvršbe, ali univerzitetni diplomirani pravniki z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih s področja postopkov zaradi insolventnosti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali revizorji, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje. O opravljenem pregledu pregledovalci sestavijo poročilo, katerega en izvod se posreduje upravitelju. Ugotovitve iz poročila se lahko uporabijo za izvrševanje zakonitih pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje.«.

V drugem odstavku 108. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. je državljan Republike Slovenije ali države članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in ima aktivno znanje slovenskega jezika,«. V 3. točki se besedilo »enakovredno izobrazbo v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja« nadomesti z besedilom »primerljivo izobrazbo, pridobljeno v tujini, nostrificirano, priznano ali ovrednoteno v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja«. V 7. točki se pika na koncu besedila nadomesti z vejico in doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. je ministru, pristojnem za pravosodje, dala izjavo, da bo vestno in odgovorno opravljala svoje pristojnosti in naloge upravitelja ter si v vsakem postopku zaradi insolventnosti, v katerem bo imenovana, prizadevala za kar najhitrejše končanje postopka in čim ugodnejše poplačilo upnikov.«. V četrtem odstavku se v 2. točki pika na koncu črta in doda beseda »ali« ter nove 3., 4., 5. in 6. točka, ki se glasijo: »3. če je vlagatelju zahteve že prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja po 5. točki četrtega odstavka 109. člena tega zakona ali 4. če je zoper vlagatelja uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka tega člena in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, 5. ne glede na 4. točko tega odstavka pa tudi v primeru, če je proti vlagatelju uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je v tem postopku pravnomočna obtožnica, vložena brez preiskave, ali pravnomočno uvedena preiskava, 6. ne glede na vrsto očitanega kaznivega dejanja, če je zoper vlagatelja pravnomočno odrejen pripor.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če ima upravitelj položaj odvetnika, ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajnim postopkom, v katerem je bil imenovan za upravitelja, in ne sme uporabljati naziva odvetnik.«.

Prvi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Minister, pristojen za pravosodje, upravitelju odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja: 1. če se ugotovi, da krši ali je kršil določbo iz petega odstavka 108. člena tega zakona, 2. če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja iz 3., 4., 5., 6. ali 7. točke drugega odstavka 108. člena tega zakona.«. V četrtem odstavku se v 2. točki za besedo »sposobnost« doda besedilo »ali če ne izpolnjuje več pogoja splošne zdravstvene zmožnosti«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Kazensko sodišče mora ministra, pristojnega za pravosodje, obvestiti o pravnomočni obsodbi za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona naslednji delovni dan po nastanku tega dejstva.«.

Drugi do osmi odstavek 112. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(2) Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah tudi: 1. če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 108. člena tega zakona in je v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, 2. ne glede na 1. točko tega odstavka pa tudi v primeru, če je proti njej uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je v tem postopku pravnomočna obtožnica, vložena brez preiskave, ali pravnomočno uvedena preiskava, 3. ne glede na vrsto očitanega kaznivega dejanja, če je zoper osebo pravnomočno odrejen pripor.

(3)Začasna ustavitev imenovanja iz drugega odstavka tega člena traja: 1. če je kazenski postopek pravnomočno ustavljen ali izdana zavrnilna oziroma oprostilna sodba: do pravnomočnosti te odločitve v kazenskem postopku, 2. če je v kazenskem postopku oseba pravnomočno obsojena: do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, 3. če je pripor odpravljen in niso izpolnjeni pogoji iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena: do pravnomočnosti odločbe o odpravi pripora.

(4)Minister, pristojen za pravosodje, mora začasno ustaviti imenovanje posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah, tudi če je bila proti njej v zvezi z uvedenim disciplinskim postopkom izrečena začasna prepoved opravljati funkcijo upravitelja po šestem odstavku 120.l člena tega zakona. Ta začasna ustavitev traja, dokler traja začasna prepoved po šestem odstavku 120.l člena tega zakona.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, v seznam upraviteljev vpiše obdobje začasne ustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah iz 6. točke drugega odstavka 110. člena tega zakona.

(6)Minister, pristojen za pravosodje, mora odločiti: 1. o zahtevi iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh po prejemu te zahteve, 2. o začasni ustavitvi imenovanja po drugem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz drugega odstavka tega člena, 3. o začasni ustavitvi imenovanja po četrtem odstavku tega člena v treh delovnih dneh po dnevu, ko izve za razlog iz četrtega odstavka tega člena; če je ukrep začasnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja izrekel sam, hkrati tudi začasno ustavi imenovanje.

(7)Ministra, pristojnega za pravosodje, mora naslednji delovni dan po nastanku dejstva obvestiti: 1. kazensko sodišče o pravnem dejstvu iz drugega in tretjega odstavka tega člena, 2. Zbornica upraviteljev o pravnem dejstvu iz četrtega odstavka tega člena.

(8)Obdobje začasne zaustavitve imenovanja za upravitelja v novih zadevah začne teči z vpisom tega pravnega dejstva v seznam upraviteljev.«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Upravitelja, katerega imenovanje v novih postopkih je začasno ustavljeno po drugem ali četrtem odstavku tega člena, mora sodišče razrešiti v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih je bil imenovan za upravitelja, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o vpisu tega pravnega dejstva v evidenco upraviteljev. Za to razrešitev se smiselno uporabljajo peti in šesti odstavek 119. člena ter prvi in drugi odstavek 120. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 114. člena se v 3. točki besedilo »3. točke 233. člena« nadomesti z besedilom »3. točke prvega odstavka 233. člena«. V drugem odstavku se besedilo »3. točke 233. člena« nadomesti z besedilom »3. točke prvega odstavka 233. člena«.

Za šestim odstavkom 116. člena se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Če je vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1 velika, srednja ali mala družba, sodišče ne glede na prvi odstavek tega člena imenuje upravitelja s posebnim sklepom naslednji delovni dan po uvedbi postopka prisilne poravnave.

(8)Če je nad dolžnikom iz sedmega odstavka tega člena začet postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek, upravitelj, ki je bil imenovan s sklepom iz sedmega odstavka tega člena, nadaljuje z delom kot upravitelj v teh postopkih, razen če v primeru stečajnega postopka nad gospodarsko družbo, ki je po 55. členu ZGD-1 velika družba, ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka tega člena.«.

V 118. členu se v 4. točki pika nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. če v skladu s 119.a členom tega zakona tako odloči večina upnikov.«.

V prvem odstavku 119. člena se za besedama »razrešitvi upravitelja« doda besedilo »iz razlogov po 1. do 4. točki 118. člena tega zakona«. V petem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »O pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče razreši upravitelja po 1. točki 118. člena tega zakona, sodišče obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje.«.

Za 119. členom se doda nov 119.a člen, ki se glasi:

(1)Če upravitelj po presoji upniškega odbora ne uživa več zaupanja upnikov, lahko upniški odbor kadarkoli po objavi sklepa o preizkusu terjatev z večino glasov vseh svojih članov brez obrazložitve zahteva glasovanje upnikov o razrešitvi imenovanega upravitelja. Upniški odbor mora hkrati z zahtevo za glasovanje o razrešitvi imenovanega upravitelja zahtevati glasovanje o imenovanju novega upravitelja. V zahtevi za imenovanje novega upravitelja lahko upniški odbor izbere katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje iz 115. člena tega zakona.

(2)Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu zahteve upniškega odbora iz prvega odstavka tega člena objaviti poziv upnikom, da v 15 dneh po objavi poziva oddajo glasovnice za glasovanje o zahtevi upniškega odbora za razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja.

(3)O razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev je v postopku zaradi insolventnosti priznana ali verjetno izkazana.

(4)Odločitev o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja je sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev iz 73. člena tega zakona presega polovico osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz 74. člena tega zakona.

(5)Sodišče imenovanega upravitelja razreši in imenuje novega upravitelja, če je dosežena večina iz četrtega odstavka tega člena. Sklep o razrešitvi imenovanega upravitelja in imenovanju novega upravitelja se vroči upraviteljema.

(6)S pritožbo proti sklepu iz petega odstavka tega člena je dovoljeno izpodbijati samo način izračunavanja večine in da je bila za upravitelja imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje iz 115. člena tega zakona. Pritožbo lahko vložita tudi razrešeni in novo imenovani upravitelj.«.

Tretji do peti odstavek 120.k člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(3) Predsednika in enega člana disciplinske komisije prve stopnje imenuje minister, pristojen za pravosodje; predsednika imenuje izmed okrožnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, člana pa izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali izmed revizorjev. Enega člana izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(4)Predsednika in enega člana disciplinske komisije druge stopnje imenuje minister, pristojen za pravosodje; predsednika imenuje izmed višjih oziroma vrhovnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti, člana pa izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu ali izmed revizorjev. Enega člana izvoli skupščina zbornice iz vrst upraviteljev.

(5)Predsednik in člani komisije disciplinske komisije prve in druge stopnje imajo namestnike, ki se izvolijo oziroma imenujejo na enak način kot člani disciplinskih komisij. Imenovani oziroma izvoljeni so za dobo štirih let in so lahko po poteku tega obdobja ponovno imenovani oziroma izvoljeni.«.

Za petim odstavkom 120.l člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če je uveden disciplinski postopek zaradi kršitev, zaradi katerih se sme izreči ukrep trajnega odvzema pravice opravljati funkcijo upravitelja, lahko organ disciplinskega postopka ali minister, pristojen za pravosodje, upravitelju izreči začasno prepoved opravljati funkcijo upravitelja. Začasna prepoved lahko traja do konca disciplinskega postopka, vendar največ eno leto.«.

V prvem odstavku 120.m člena se za besedo »kršitvi« doda vejica in besedilo »in o uvedbi disciplinskega postopka obvesti ministra, pristojnega za pravosodje«.

V drugem odstavku 122.a člena se v 3. točki črta beseda »in«, v 4. točki pa se pika na koncu nadomesti z vejico in doda beseda »in«, ter doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki te podatke potrebuje za izvajanje svoje pristojnosti zastopanja države pri uveljavljanju njenih pravic v postopku zaradi insolventnosti in varstva njenega pravnega položaja ali organov in organizacij, ki jih je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije po zakonu pristojno zastopati, pred sodišči in drugimi državnimi organi.«. V šestem odstavku se besedilo »3. ali 4. točke drugega odstavka« nadomesti z besedilom »3., 4. ali 5. točke drugega odstavka«.

Za 128. členom se doda nov 128.a člen, ki se glasi:

(1)Upnik, ki meni, da ravnanje upravitelja, drugega upnika ali upniškega odbora posega v njegovo pravico do enakega obravnavanja upnikov, lahko pri sodišču vloži ugovor in poda obrazložen predlog, kako naj upravitelj v konkretnem primeru ravna.

(2)Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu ugovora in obrazloženega predloga upnika iz prvega odstavka tega člena ugovor vročiti upravitelju in članom upniškega odbora, ki se lahko o njem izjavijo v osmih dneh od prejema. Sodišče izjavo vroči vlagatelju ugovora v treh delovnih dneh po njenem prejemu.

(3)Če sodišče po prejemu ugovora ali izjave iz drugega odstavka tega člena oceni, da je to smotrno, razpiše narok za obravnavo ugovora, na katerega povabi vlagatelja ugovora in upravitelja, objavi pa tudi oklic o naroku. Narok mora razpisati na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot en mesec od prejema ugovora.

(4)Če se vlagatelj ugovora ne udeleži naroka, velja, da je umaknil ugovor, na kar mora sodišče vlagatelja ugovora v vabilu na narok posebej opozoriti.

(5)Če se upravitelj ne udeleži naroka, sodišče opravi narok v njegovi nenavzočnosti, na kar ga mora sodišče v vabilu opozoriti.

(6)Sodišče mora izdati sklep, s katerim odloči o ugovoru, v osmih dneh: – od konca naroka, če ga je sodišče opravilo, – od izteka osemdnevnega roka iz drugega odstavka tega člena, če naroka ni razpisalo.

(7)Če sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen, odredi vse potrebne ukrepe za odpravo neenakopravne obravnave upnika.«.

V prvem odstavku 142. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. seznam navadnih terjatev do dolžnika, ki je razvrščen po velikosti skupnega zneska terjatev posameznega upnika in za vsakega od njih vključuje: – identifikacijske podatke o upniku, – skupni znesek upnikovih terjatev po stanju na bilančni presečni dan bilance stanja iz 1. točke tega odstavka, in – opis okoliščin za imenovanje za člana upniškega odbora iz 1. do 5. točke drugega odstavka 78. člena tega zakona, če za upnika taka ovira obstaja.«. V 4. in 5. točki se besedilo »iz 3. točke« nadomesti z besedilom »iz prve in druge alineje 3. točke«.

V drugem odstavku 143. člena se za besedo »let« doda besedilo »tako, da upniki v prvem letu prejmejo najmanj četrtino plačila, v drugem letu najmanj četrtino plačila, v tretjem letu najmanj četrtino plačila in v četrtem letu preostanek plačila.«

Za petim odstavkom 149. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali če upniški odbor ali ločitveni upniki sprejmejo sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega oziroma petega odstavka 199.b člena tega zakona, umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave ni več dovoljen.«.

V drugem odstavku 151. člena se v 4. točki za besedo »upnikov« doda besedilo »ali onemogočanje izvedbe finančnega prestrukturiranja«. Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do osmi odstavek, ki se glasijo: »(6) Upravitelj, ki je bil imenovan ob uvedbi postopka prisilne poravnave, nadzoruje poslovanje dolžnika po prvem in drugem odstavku tega člena. V ta namen mu mora insolventni dolžnik dati vse informacije, potrebne za nadzor, in mu omogočiti pregled njegovih poslovnih knjig in dokumentacije.

(7)Na predlog upravitelja lahko sodišče do začetka postopka prisilne poravnave prepove posel ali dejanje, ki bi pomenilo kršitev prvega in drugega odstavka tega člena. O predlogu iz prejšnjega stavka mora sodišče odločiti v treh delovnih dneh.

(8)Za nagrado upravitelja za nadzor po tem členu se smiselno uporabljajo pravila o nadomestilu iz 4. točke drugega odstavka 103. člena tega zakona.«.

Za 151. členom se doda nov 151.a člen, ki se glasi:

(1)Organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika sta ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo: 1. sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča, 2. sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja iz 191. člena tega zakona, 3. sklep o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, 4. drug sklep, ki je potreben za izvedbo ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.

(2)Sodišče odloči o soglasju iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v osmih dneh od prejema zadnjega od obeh mnenj.

(3)Če je prisilna poravnava potrjena, trajajo omejitve pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika iz prvega odstavka tega člena, ne glede na 150. člen tega zakona, do: 1. če je bila v postopku prisilne poravnave izvedena sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja: poteka 15 dni po vpisu spremembe osnovnega kapitala v sodni register po 199. členu tega zakona, 2. v drugih primerih: pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave.«.

V 172. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi: »5. če insolventni dolžnik ravna v nasprotju s 151. členom, 151.a členom ali pododdelkom 4.4.1 tega zakona ali če za več kot 15 dni zamudi s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.«.

V drugem odstavku 182. člena se beseda »štirih« nadomesti z besedo »treh«.

V prvem odstavku 186. člena se v 2. točki za besedilom »zaradi pokrivanja nepokrite izgube« doda vejica in besedilo »izkazane v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona«.

V drugem odstavku 192. člena se beseda »štirih« nadomesti z besedo »treh«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka: 1. če: – skupščina insolventnega dolžnika v roku iz drugega odstavka tega člena ne sprejme sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, ali – insolventni dolžnik v treh delovnih dneh po sprejetju sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja sodišču ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena, in 2. če: – niti upniški odbor v roku iz 2. točke četrtega odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejme sklepa o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona, – niti ločitveni upniki v roku iz prvega stavka petega odstavka 199.b člena tega zakona ne sprejmejo sklepa o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Sodišče mora v treh delovnih dneh po nastanku okoliščin iz 1. točke četrtega odstavka tega člena o teh okoliščinah obvestiti upniški odbor.«.

V šestem odstavku 199.a člena se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »izkazane v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.«.

Za 199.a členom se dodata nova 199.b in 199.c člen, ki se glasita:

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo tudi, če ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 186. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, sprejme upniški odbor: 1. če insolventni dolžnik ni dal alternativne ponudbe iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbe iz drugega odstavka 144. člena tega zakona, ali 2. če je insolventni dolžnik dal alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona in nastanejo okoliščine iz 1. točke četrtega odstavka 192. člena tega zakona, ali 3. če je insolventni dolžnik, ki v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje nepokrito izgubo, dal alternativno ponudbo iz prvega odstavka 144. člena tega zakona ali ponudbo iz drugega odstavka 144. člena tega zakona in če s sklepom o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ni odločil tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja te nepokrite izgube.

(3)S sklepom iz drugega odstavka tega člena mora biti dana tudi možnost kot stvarni vložek vložiti zavarovano terjatev po razmerju enota terjatve za eno delnico, ki je za 25 odstotkov ugodnejše od razmerja za navadne terjatve.

(4)Sklep iz drugega odstavka tega člena mora upniški odbor sprejeti: 1. v primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena: v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave, 2. v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena: v enem mesecu po objavi obvestila iz petega odstavka 192. člena tega zakona.

(5)Če upniški odbor v roku iz četrtega odstavka tega člena ne sprejme sklepa iz drugega odstavka tega člena, lahko tak sklep sprejmejo ločitveni upniki v 15 dneh po poteku roka iz četrtega odstavka tega člena. Sklep iz prejšnjega stavka je sprejet, če zanj glasujejo ločitveni upniki, ki so skupaj imetniki priznanih ali verjetno izkazanih zavarovanih terjatev, katerih višina presega polovico vsote vseh priznanih ali verjetno izkazanih zavarovanih terjatev.

(6)Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 lahko upniški odbor s sklepom iz drugega odstavka tega člena ali ločitveni upniki s sklepom iz petega odstavka tega člena odloči tudi o zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, izkazane v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(7)Za postopek spremembe osnovnega kapitala iz drugega, petega in šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 190. člen, 191. člen, tretji odstavek 192. člena in 193. do 199. člen tega zakona.

(8)Pri smiselni uporabi pravil iz sedmega odstavka tega člena se besedilo »insolventni dolžnik« ali »skupščina insolventnega dolžnika« nadomesti z besedilom »upniški odbor« oziroma »ločitveni upniki«.

(1)Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo: 1. če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona, ali 2. če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona, ali 3. če so ločitveni upniki sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.

(2)Vsak upnik ali oseba iz petega odstavka 199.a člena tega zakona, ki je vpisala in vplačala nove delnice z novimi denarnimi vložki po 199.a členu tega zakona, ali upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice s prenosom svojih terjatev po 199.b členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vplačnik novih delnic), lahko do poteka roka za vpis in vplačilo novih delnic iz drugega odstavka 193. člena tega zakona zahteva, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika.

(3)Sodišče mora v 15 dneh po prejemu zahteve iz drugega odstavka tega člena izdati sklep, s katerim odloči, da se upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika prenese na vplačnika novih delnic.

(4)Če zahtevo iz drugega odstavka tega člena vloži več vplačnikov novih delnic in se ti sporazumejo o skupnem vodenju poslov, sodišče upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika prenese na vse vplačnike.

(5)Če zahtevo iz drugega odstavka tega člena vloži več vplačnikov novih delnic in se ti ne sporazumejo o skupnem vodenju poslov, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki pristane, da insolventnemu dolžniku odobri posojilo za financiranje tekočih poslov v času trajanja prisilne poravnave in se hkrati za primer, če bo nad insolventnim dolžnikom začet stečajni postopek, odpove pravici zahtevati povrnitev posojila po pravilih o stroških stečajnega postopka iz drugega odstavka 289. člena tega zakona.

(6)Če je na odobritev posojila pod pogoji iz petega odstavka tega člena pristalo več vplačnikov, ali če nihče med njimi ni pristal na odobritev takega posojila, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki je vplačal najvišji denarni vložek. Če nihče med njimi ni vplačal denarnega vložka, sodišče prenese upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika na tistega med njimi, ki je kot stvarni vložek prenesel najvišji skupni znesek terjatev. Pri izračunu po prejšnjem stavku se nominalni znesek terjatve, ki je predmet stvarnega vložka, pomnoži s količnikom iz 1. točke drugega odstavka 201. člena tega zakona.

(7)Pritožbo proti sklepu iz tretjega odstavka tega člena lahko vloži samo vplačnik novih delnic, ki je vložil zahtevo iz drugega odstavka tega člena.

(8)Z izdajo sklepa iz tretjega odstavka tega člena, vplačnik, na katerega je sodišče preneslo upravičenje za vodenje, pridobi upravičenje odpoklicati ali razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora insolventnega dolžnika, ne da bi za to odločitev potreboval soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena tega zakona.

(9)Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena morata poslovodstvo in organ nadzora dolžnika v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave objaviti sklic skupščine, ki naj odloči o potrditvi mandata sedanjim ali odpoklicu sedanjih in imenovanju novih članov organov vodenja in nadzora družbe, o imenovanju katerih je pristojna odločati skupščina dolžnika, za dan, ki ne sme biti pozneje kot en mesec po objavi sklica skupščine. Ne glede na prvi odstavek 275. člena ZGD-1 je za sprejetje sklepa iz prejšnjega stavka potreba večina oddanih glasov delničarjev.

(10)Če poslovodstvo in organ nadzora dolžnika v roku iz devetega odstavka tega člena ne objavita sklica skupščine, lahko skupščino skliče vsak vplačnik novih delnic.«.

V drugem odstavku 200. člena se za besedo »tretjem« doda besedilo »ali četrtem«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Upnik nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.

(5)Ne glede na 1. točko tretjega odstavka tega člena ima upnik pravico glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve, če je z dolžnikom sklenil dogovor, po katerem se dospelost te terjatve odloži v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika. Dogovor je lahko sklenjen pod odložnim pogojem, da bo prisilna poravnava pravnomočno potrjena, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če je potrjena prisilna poravnava pozneje razveljavljena.

(6)Upnik uveljavi glasovalno pravico glede terjatve iz petega odstavka tega člena tako, da glasovnici o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave priloži: 1. dogovor iz petega odstavka tega člena, in 2. poročilo pooblaščenega ocenjevalca podjetij, s pozitivnim mnenjem, da je odložitev dospelosti zavarovane terjatve v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja.«.

V drugem odstavku 201. člena se za 1. točko dodata novi 2. in 3. točka, ki se glasita: »2. pri terjatvi, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, če je upnik hkrati v postopku povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz 199.a člena tega zakona vpisal in vplačal nove delnice za skupno emisijsko ceno, ki je večja od 10 odstotkov zneska terjatve, ki jo je upnik prenesel na insolventnega dolžnika: – če je predmet prenosa zavarovana terjatev: 5, – če je predmet prenosa navadna terjatev: 4, 3. pri zavarovani terjatvi iz petega odstavka 200. člena tega zakona: 0,75,«. V dosedanji 2. točki, ki postane 4. točka, se besedilo »1. točke« nadomesti z besedilom »1. in 2. točke«. V dosedanji 3. točki, ki postane 5. točka, se besedilo »1. točke« nadomesti z besedilom »1. in 2. točke«.

V 203. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. hkrati z objavo poziva za vpis in vplačilo novih delnic po 194. členu tega zakona v naslednjih primerih: – če je skupščina insolventnega dolžnika v skladu z drugim odstavkom 192. člena tega zakona sprejela sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, ali – če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona, ali – če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona,«.

V 216. členu se v 1. točki besedilo »je bila v tem postopku ločitvena pravica pridobljena v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave« nadomesti z besedilom »upnik v tem postopku do začetka postopka prisilne poravnave še ni pridobil ločitvene pravice«.

Za 221. členom se doda nov oddelek 4.7. z naslovom »Postopek poenostavljene prisilne poravnave« in novi 221.a do 221.g členi, ki se glasijo:

Postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi: 1. nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe, in 2. nad podjetnikom, ki ustreza merilom iz prve in druge alineje drugega odstavka 55. člena ZGD-1.

(1)V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporabljajo: – oddelek 3.4, – oddelek 3.5, in – oddelek 3.6 tega zakona.

(2)Če ni v oddelku 4.7 drugače določeno, se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo: – prvi odstavek 132. člena, – 133. do 138. člen, – 139. člen, – 140. člen, – prvi odstavek, 1., 3. in 5. točka drugega odstavka in 1. točka petega odstavka 141. člena, – prvi in drugi odstavek 142. člena, – 143. člen, – 145. člen, – prvi do tretji odstavek 147. člena, – prvi in drugi odstavek, 1. in 2. točka četrtega odstavka ter peti in šesti odstavek 153. člena, – 154. člen, – prvi odstavek, 1., 2., 3. in 5. točka drugega odstavka in tretji odstavek 155. člena, – 157. člen, – 160. do 164.a člen, – tretji in četrti odstavek 200. člena, – 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena, – 212. do 218. člen in – 219. do 221. člen tega zakona.

(3)Za obveznosti poslovodstva dolžnika glede poenostavljene prisilne poravnave se smiselno uporablja pododdelek 2.2.2 tega zakona.

Poleg procesnih ovir iz 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 140. člena tega zakona, predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen pred potekom roka iz sedmega odstavka 221.f člena tega zakona.

(1)Predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave je treba poleg listin iz 1., 3. in 5. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona priložiti izjavo dolžnika, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

(2)Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka 147. člena tega zakona predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne dopolni tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavrže predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.

(3)Sodišče hkrati z objavo sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi tudi predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z vsemi prilogami.

(1)O poenostavljeni prisilni poravnavi ima pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(2)Osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave je vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(3)Poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta: 1. če za njeno sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka tega člena, in 2. če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.

(4)Upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Kadar je upnik Republika Slovenija, sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave v njenem imenu Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.

(5)Pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati: 1. podatke o upniku in njegovi terjatvi, 2. vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, 3. izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave, in 4. izjavo dolžnika, da soglaša, da je notarski zapis izvršilni naslov za izterjavo njegove obveznosti do upnika v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.

(6)Pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave učinkuje pod odložnim pogojem, da bo poenostavljena prisilna poravnava pravnomočno potrjena.

(1)Predlagatelj mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave.

(2)Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave mora priložiti odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, na podlagi katerih je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave iz tretjega odstavka 221.e člena tega zakona.

(3)Če zahtevi za potrditev prisilne poravnave niso priložene listine iz drugega odstavka tega člena, sodišče predlagatelju naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi predloži ustrezne listine.

(4)Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

(5)Roka za dopolnitev nepopolne zahteve iz tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.

(6)Sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo: 1. če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ali 2. če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena ne dopolni nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.

(7)Dolžnik dve leti po izdaji sklepa iz šestega odstavka tega člena ne more vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo: 1. če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena tega zakona in 2. če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.«.

V četrtem odstavku 226. člena se v 1. točki črta besedilo »in stroški izvedbe njegove prodaje,«. V 5. točki se v zadnji alineji pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja od začetka stečaja do njegove prodaje (elektrika, stavbno zemljišče, komunalni prispevki, voda, parkirnina in podobno), zmanjšani za morebitne prejete najemnine v zvezi s predmetnim premoženjem.«.

V 231. členu se v 4. točki besedilo »Javni jamstveni in preživninski sklad« nadomesti z besedilom »Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad«.

V drugem odstavku 232. člena se v 2. točki za besedo »postopka« doda vejica in besedilo »razen če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen«.

V prvem odstavku 233. člena se v 3. točki besedilo »3. točke 114. člen« nadomesti z besedilom »3. točke prvega odstavka 114. člena«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena tega zakona, je oproščen založitve predujma iz prvega odstavka tega člena.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, ki je pravna oseba, ni dolžan založiti predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena. Če sredstva na dolžnikovem računu ne zadoščajo za plačilo predujma, in upravitelj oceni, da njemu poznano dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, lahko pozove upnike, da znesek predujma iz prvega odstavka tega člena plačajo sami. Če zneska predujma nihče ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra. Za izbris se smiselno uporabljajo določbe 441. do 444.a člena tega zakona.«. V sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v napovednem stavku za besedo »člena« doda besedilo »ali v primeru iz šestega odstavka tega člena«. V osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »osmega«, za besedo »postopka« pa se doda besedilo »in v skladu zakonom, ki ureja javne finance«.

Četrti odstavek 268. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Če zahtevek druge pogodbene stranke za vračilo delne izpolnitve zaradi pobota po drugem odstavku tega člena ne preneha v celoti, mora druga pogodbena stranka terjatev za plačilo razlike prijaviti v stečajnem postopku in se ta terjatev plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Četrti odstavek tega člena se uporablja tudi, če stečajni dolžnik ali njegov sopogodbenik po začetku stečaja uresniči pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki jo ima po splošnih pravilih obligacijskega prava.«.

269. člen se spremeni tako, da se glasi: Pododdelek 5.3.4 tega zakona se uporablja za vse pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka, če gre za pravna dejanja iz drugega odstavka 271. člena tega zakona, pa v obdobju od začetka zadnjih 36 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: obdobje izpodbojnosti).«.

286. člen se spremeni tako, da se glasi: Prepoved pobota iz 263. člena tega zakona velja tudi v primeru, če je novi upnik pridobil terjatev na podlagi cesije prejšnjega upnika po začetku postopka prisilne poravnave.«.

288. člen se črta.

V prvem odstavku 322. člena se v 2. točki pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. sklenitev sodne ali izvensodne poravnave oziroma izvedba drugega pravnega posla oziroma dejanja s smiselno enakim učinkom, v postopkih oziroma glede zahtevkov iz pododdelkov 2.2.3. in 5.3.4. tega zakona ter iz oddelka 5.6. tega zakona.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Sodišče odloči o soglasju za posel iz 3. točke prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja upniškega odbora. Pritožba proti sklepu sodišča o soglasju iz prejšnjega stavka zadrži izvršitev sklepa.«.

Drugi odstavek 329. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Javna dražba se lahko izvede kot javna dražba z zviševanjem izklicne cene ali kot javna dražba z zniževanjem izklicne cene. Javna dražba je javno povabilo k dajanju ponudb, s katerim se stečajni dolžnik zaveže, da bo sklenil prodajno pogodbo s tistim dražiteljem, ki bo na dražbi glede na vrsto javne dražbe: 1. pri javni dražbi z zviševanjem izklicne cene: ponudil najvišjo ceno, ali 2. pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene: prvi dal ponudbo za ceno v posameznem koraku dražbe.«.

Za četrtim odstavkom 332. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena pri javni dražbi z zniževanjem izklicne cene pri prvem sklepu o prodaji izklicna cena ne sme biti nižja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, povečane za 25 odstotkov.«.

V drugem odstavku 334. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. vrsto javne dražbe, izklicno ceno in znesek, za katerega se ta v posameznem koraku dražbe glede na vrsto javne dražbe: – pri dražbi z zviševanjem izklicne cene: zvišuje, ali – pri dražbi z zniževanjem izklicne cene: znižuje,«. Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. pri dražbi z zniževanjem izklicne cene tudi pravilo, da sme razpisnik dražbe odstopiti od nadaljnje dražbe v kateremkoli koraku dražbe,«. Dosedanje 3. do 6. točka postanejo 4. do 7. točka.

Za četrtim odstavkom 341. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če je bila pogodba sklenjena na podlagi javne dražbe z zniževanjem izklicne cene in je bila prodajna cena nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjene po likvidacijski vrednosti, sodišče odloči o soglasju na podlagi soglasja upniškega odbora.«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »prvi do četrti odstavek« nadomesti z besedilom »prvi do peti odstavek«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se v 3. točki pred dvopičjem doda besedilo »ali iz petega odstavka tega člena«.

V drugem odstavku 345. člena se v 2. točki za besedo »četrtega« dodata besedi »ali petega«.

V prvem odstavku 356. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Sodišče lahko na predlog upravitelja določi tudi začasni predračun stroškov od začetka stečajnega postopka do objave otvoritvenega poročila, če je to potrebno za nemoten potek stečajnega postopka.«.

V drugem odstavku 363. člena se v 4. točki za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »– identifikacijske podatke o upniku terjatve,«.

V drugem odstavku 374. člena se v 1. točki pred besedo »onesnažena« doda besedilo »nepremičnina, ki ne leži na območju Republike Slovenije,«.

V prvem odstavku 391. člena se v 1. točki besedilo »svojih polnoletnih otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester, ter« nadomesti z besedo »in«.

Drugi odstavek 408. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona in tudi ne za terjatev iz naslova: 1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, 2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, 3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in 4. odvzema premoženja nezakonitega izvora.«.

Peti odstavek 413. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše podrobnejša pravila o: 1. vodenju evidence sklepov o odpustu obveznosti, 2. vsebini in načinu pošiljanja obvestil iz tretjega odstavka tega člena, in 3. vsebini ter načinu posredovanja zahteve in podatkov po prvem odstavku 400. člena tega zakona iz evidence sklepov o odpustu obveznosti.«.

V drugem odstavku 417. člena se besedilo »po drugem odstavku 130. člena ZD« črta.

Za 417. členom se dodajo novi 417.a do 417.d člen, ki se glasijo:

(1)Preden zapuščinsko sodišče izda sklep po 219. členu ZD, obvesti Republiko Slovenijo o zapuščini brez dedičev.

(2)Obvestilo o zapuščini brez dedičev mora vsebovati: 1. podatke o zapustniku (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, zadnje stalno in začasno prebivališče, datum smrti ali razglasitve za mrtvega), 2. opravilno številko zapuščinske zadeve, 3. podatke o premoženju, ki sestavlja zapuščino, in zapustnikovih obveznostih, 4. opozorilo, da bo zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo, če ta v treh mesecih od prejema obvestila ne bo vložila zahteve za prenos te zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dediča.

(1)Republika Slovenija lahko zahteva, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev, če v treh mesecih po prejemu obvestila o zapuščini brez dedičev: 1. prijavi to zahtevo v zapuščinskem postopku, in 2. vloži predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.

(2)Prijavi zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev mora Republika Slovenija priložiti potrdilo o vložitvi predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev.

(1)Predlog za začetek stečaja zapuščine brez dedičev lahko vloži samo Republika Slovenija. Vložiti ga mora v roku iz prvega odstavka 417.b člena tega zakona.

(2)Če Republika Slovenije predlaga začetek stečaja zapuščine brez dedičev, velja, da je bil zapustnik insolventen.

(3)Sklep, s katerim je sodišče odločilo o začetku stečaja zapuščine brez dedičev, sodišče posreduje zapuščinskemu sodišču, da prenese zapuščino v stečajno maso zapuščine brez dedičev in odpravek sklepa vroči tudi upravitelju, imenovanem v postopku stečaja zapuščine brez dedičev.

(4)Če vrednost unovčene stečajne mase po tretjem odstavku 418. člena tega zakona presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena tega zakona, ima Republika Slovenija pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka.

Če je začet stečaj zapuščine brez dedičev: 1. ta zapuščina preide v stečajno maso, in velja da je ta posledica nastala z uvedbo dedovanja, 2. Republika Slovenija ne odgovarja za zapustnikove obveznosti, 3. lahko novi zakoniti ali oporočni dediči svoje pravice do preostanka stečajne mase po poplačilu upnikov uveljavijo v postopku stečaja zapuščine brez dedičev.

Za drugim odstavkom 418. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev, začetem na podlagi 417.c člena tega zakona, spadajo: 1. vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in 2. vse premoženje, doseženo z: – unovčenjem premoženja iz 1. točke tega odstavka, – upravljanjem stečajne mase, in – izpodbijanjem pravnih dejanj zapustnika.«.

V petem odstavku 442. člena besedilo »Javni jamstveni in preživninski sklad« nadomesti z besedilom »Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad«.

V 489. členu se v 3. točki doda nova prva alineja, ki se glasi: »– članom upniškega odbora ne omogoči pregledati listin iz drugega odstavka 87. člena tega zakona,«.

Za prvim odstavkom 492. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če sodišče pri opravljanju pristojnosti v postopku zaradi insolventnosti ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je bil storjen prekršek iz 489. člena tega zakona, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, in obvestilu priložiti dokaze, ki so podlaga za tako presojo.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Določbe nove 4. in 5. točke četrtega odstavka 108. člena ter spremenjenega drugega in tretjega odstavka 112. člena zakona se uporabljajo v zvezi z upravitelji, zoper katere je kazenski postopek uveden po uveljavitvi tega zakona.

(1)Določbe spremenjenega četrtega odstavka 112. člena, 120.k, 120.l in 120.m zakona se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe do sedaj veljavnega zakona.

(2)Minister, pristojen za pravosodje in Zbornica upraviteljev Slovenije morata do začetka uporabe določbe iz prvega odstavka tega člena imenovati oziroma izvoliti nove člane in namestnike disciplinskih komisij.

(3)Disciplinski postopki, ki bili uvedeni do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena, se dokončajo pred organi in po določbah do sedaj veljavnega zakona.

(1)Določbe spremenjenega 59., 268. in 269. člena zakona se uporabljajo za stečajne postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.

(2)Določbe spremenjenega prvega odstavka 142. člena, dopolnjenega drugega odstavka 143. člena, spremenjenega drugega odstavka 182. člena, spremenjenega drugega odstavka, novega četrtega odstavka in novega petega odstavka 192. člena, novega 199.b člena in novega 199.c člena ter novega četrtega, petega in šestega odstavka 200. člena ter dopolnjenega drugega odstavka 201. člena zakona se uporabljajo za postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi tega zakona.

(3)Če na dan uveljavitve tega zakona sredstva na dolžnikovemu računu ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali izplačilo izvršnice, začne rok iz druge in tretje alineje 1. točke 14. člena zakona teči z uveljavitvijo tega zakona.

(4)Določbe spremenjenega 233. člena zakona se uporabljajo za predlog za začetek stečajnega postopka, vložen po uveljavitvi tega zakona.

(5)Določba dopolnjenega 489. člena zakona se uporablja za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.

(1)Določbe spremenjenega prvega odstavka 5. člena ter novi 221.a do 221.g členi zakona se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona.

(2)Določbe dopolnjenega 116. člena zakona se začnejo uporabljati 30. dan po uveljavitvi tega zakona. Na ta dan se v vseh že uvedenih postopkih prisilne poravnave imenuje upravitelj, če ni bil imenovan že prej.

(1)Določba petega odstavka 108. člena zakona se uporablja v sodnih in drugih postopkih, ki se v zvezi s stečajnim postopkom začnejo po uveljavitvi tega zakona.

(2)Za sodne in druge postopke, ki so se v zvezi s stečajnim postopkom začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo določbe do sedaj veljavnega 103. člena zakona.

(1)Do spremembe Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odločba US, 10/12 in 38/12; v nadaljnjem besedilu: ZPre-1) v delu, ki se nanaša na izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo, se uporabljajo določbe drugega do desetega odstavka tega člena.

(2)Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja prevzeme, obvezne prevzemne ponudbe za obdobje nadaljnjih dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev, ni zavezan dati imetnik, ki je dosegel prevzemni prag v ciljni družbi zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ciljne družbe z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti oziroma (dolgoročne) plačilne sposobnosti ciljne družbe izven postopkov zaradi insolventnosti po tem zakonu in ki je za takšno pridobitev pridobil predhodno dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija).

(3)Pojmi ciljna družba, usklajeno delovanje, prevzemni prag in obvezna prevzemna ponudba, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja prevzeme.

(4)Obveznost dati prevzemno ponudbo za imetnika iz drugega odstavka tega člena nastane pred potekom dveh let od pridobitve vrednostnih papirjev v skladu z drugim odstavkom tega člena, in sicer ob prvi naslednji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljne družbe, če v ciljni družbi še presega prevzemni prag, razen, če so pri nadaljnji pridobitvi izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(5)Soglasje iz drugega odstavka tega člena izda agencija na obrazložen predlog osebe oziroma oseb, ki imajo namen izvesti finančno prestrukturiranje ciljne družbe. Ob tem agencija uporablja določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov glede postopka za izdajo odločb agencije. Predlogu mora biti priloženo pozitivno mnenje izvedenca poslovno finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij glede potrebnosti ukrepov in možnosti njihovega uspeha.

(6)Če oseba oziroma osebe, ki delujejo usklajeno in ki jim je bilo z odločbo agencije prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic izvedejo finančno prestrukturiranje ciljne družbe in tako zagotovijo njeno kapitalsko ustreznost oziroma (dolgoročno) plačilno sposobnost še pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, prepoved izvrševanja glasovalnih pravic preneha z dokončnostjo odločbe agencije iz devetega odstavka tega člena.

(7)Če je za realizacijo ukrepa iz šestega odstavka tega člena potrebno izvrševanje glasovalnih pravic, lahko oseba oziroma osebe iz šestega odstavka tega člena na skupščini ciljne družbe o predlogih sklepov, ki so potrebni za realizacijo ukrepov ob predhodni pridobitvi soglasja agencije, izvršujejo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetnice so.

(8)Soglasje za izvrševanje glasovalnih pravic na skupščini iz sedmega odstavka tega člena na podlagi obrazloženega predloga osebe oziroma oseb, ki nameravajo izvesti finančno prestrukturiranje ciljne družbe in ki mora biti vložen najmanj deset delovnih dni pred skupščino, na kateri želi vlagatelj uresničevati glasovalne pravice, izda agencija.

(9)V primeru, da so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena, agencija na obrazložen predlog osebe oziroma oseb, ki so izvedle finančno prestrukturiranje ciljne družbe, po postopku, ki ga za izdajo odločb agencije določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, izda odločbo, s katero odloči, da je prepoved izvrševanja glasovalnih pravic za te osebe prenehala. Agencija o predlogu, ki mu mora biti priloženo pozitivno mnenje izvedenca poslovno finančne stroke ali stroke upravljanja podjetij glede potrebnosti ukrepov in možnosti njihovega uspeha in ki mora biti vložen najmanj deset delovnih dni pred skupščino, na kateri želi oseba glasovati, izda odločbo najkasneje do skupščine, na kateri želi oseba izvrševati glasovalne pravice.

(10)Prenehanje prepovedi izvrševanja glasovalnih pravic traja dve leti od dokončnosti odločbe iz devetega odstavka tega člena. Če v dveh letih od izdaje odločbe oseba oziroma osebe iz drugega odstavka tega člena ne ravnajo v skladu s 63. členom ZPre-1 izgubijo glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetnice so.

Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz 63. člena tega zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 450-01/13-13/32 Ljubljana, dne 23. maja 2013 EPA 1135-VI Državni zbor Republike Slovenije Janko Veber l.r. Predsednik