Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R25A/1 Trojane–Hrastnik

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R25A/1 na odseku od Trojan do Hrastnika (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v decembru 2012 pod številko projekta 5713 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik.

(3)Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave tega državnega prostorskega načrta končal v skladu sedmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).

(4)Oznake, navedene v 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 19., 20., 29. in 30. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        gradnja prenosnega plinovoda R25A/1 premera 400 mm s tlačno stopnjo 70 barov od regulacijske postaje Trojane (v nadaljnjem besedilu: RP Trojane) do sprejemno-oddajne čistilne postaje Prapretno (v nadaljnjem besedilu: SOČP Prapretno), vse z delovnim pasom, gradbišči in začasnimi odlagališči;

-        gradnja prenosnega plinovoda R25A/1 premera 200 mm s tlačno stopnjo 70 barov od SOČP Prapretno do merilne regulacijske postaje Hrastnik (v nadaljnjem besedilu: MRP Hrastnik), vse z delovnim pasom, gradbišči in začasnimi odlagališči;

-        gradnja priključnega plinovoda R25A/1 premera 200 mm s tlačno stopnjo 70 barov za Termoelektrarno Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: TET) od načrtovane merilne regulacijske postaje Termoelektrarna Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: MRP TET) do načrtovanega ventila Termoelektrarna Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: ventil TET), vse z delovnim pasom, gradbišči in začasnimi odlagališči;

-        dograditev RP Trojane;

-        razširitev sekcijske zaporne postaje BS1-R25A/1 Izlake (v nadaljnjem besedilu: zaporna postaja Izlake);

-        razširitev sekcijske zaporne postaje BS2-R25A/1 Zelena trava (v nadaljnjem besedilu: zaporna postaja Zelena trava);

-        dograditev RP TET;

-        gradnja ventila TET;

-        dograditev SOČP Prapretno;

-        gradnja sprejemne čistilne naprave Hrastnik (v nadaljnjem besedilu: SČP Hrastnik);

-        gradnja stalnih dostopnih poti do objektov na plinovodu;

-        rušitev obstoječih enostavnih in nezahtevnih objektov, odstranitev rastja ter ureditev površin po zgraditvi plinovoda;

-        ureditev vodotokov;

-        ureditev pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Bevško (2707): 846/9, 860/3, 861;

-        k. o. Brezje (1874): 445, 455, 459/1, 516, 525, 526/2, 533/1, 533/2, 534;

-        k. o. Hrastnik (2640): 460/1, 463, 464, 466/1, 466/2, 466/3, 467, 469, 470, 471, 474, 592, 593/1, 593/2, 595/1, 595/2, 596, 597, 598, 599, 600, 609/1, 610/1, 610/2, 610/3, 611, 613, 615, 616, 617/1, 617/2, 618/1, 618/2, 621, 622, 623, 625, 626, 627, 628, 634/5, 634/6, 634/7, 657, 658/3, 745/1, 751, 755, 760/1, 760/10, 760/11, 760/13, 760/4, 760/5, 760/6, 760/7, 764, 765, 769/2, 783, 795, 796, 797/1, 798, 799, 800, 804, 805, 822/3, 822/4, 833/1, 833/2, 833/3, 833/8, 905/2;

-        k. o. Hrastnik mesto (1855): 1280/2, 1300/2, 1309/2;

-        k. o. Hrastnik pri Trojanah (1873): 111, 116, 128/1, 129, 133/1, 138, 140/5, 140/6, 143, 144, 166/1, 167/1, 167/3, 167/4, 189, 190/3, 601, 602, 638;

-        k. o. Izlake (2649): 1, 17, 18, 182/1, 183/2, 183/3, 183/4, 183/5, 184/1, 184/2, 19, 2, 20, 204/1, 205, 206, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 246, 29, 3, 30, 31, 32, 321, 327, 328, 33, 336, 36, 37, 38, 39, 4, 40, 41, 5, 56, 57, 58, 59, 6, 60, 61, 625, 626, 627, 629/1, 656, 658, 659, 660/1, 660/2, 662, 685/2, 685/3, 686, 687, 69, 691, 693/1, 693/3, 694/2, 695/2, 697/1, 698/1, 698/2, 7, 700/1, 701, 703, 705, 709, 78, 79;

-        k. o. Kolovrat (1880): 651, 681, 682, 684, 685, 688, 689/1, 690/1, 691, 703/1, 704, 705, 714, 715, 717/2, 749/1, 750, 751/1, 751/2, 758, 760/1, 790/3, 790/4, 790/9, 797, 798, 867, 868, 893, 896;

-        k. o. Loke pri Zagorju (1884): *292, 229, 230, 231, 232, 234, 238/1, 238/2, 243/1, 243/2, 243/3, 243/5, 244/1, 247/1, 247/4, 247/5, 247/6, 278/5, 278/9, 281, 282, 283/1, 284/3, 285/1, 290, 291, 298, 300, 545, 546, 552, 553, 555, 560, 584/2, 585, 586, 587, 588, 593, 599, 601, 602, 603, 604, 616, 617, 618, 619, 620, 623, 624, 625, 626, 627, 628, 629, 630, 668, 669, 670, 683, 762, 763, 764;

-        k. o. Ržiše (1879): 604, 605/1, 605/2, 608, 610, 620/2, 620/7, 620/9, 621/1, 621/2, 622/2, 885, 888, 889, 890, 891/1, 895/1, 896/1, 896/2, 904, 905/1, 907/2, 907/3, 907/5, 909/1, 909/4, 909/7, 909/8;

-        k. o. Šemnik (1883): 382, 383, 384, 385, 386, 387, 388, 389/1, 389/2, 390, 394, 418/1, 430/7, 431/1, 431/2, 432/2, 436/3, 436/4, 439/11, 439/9, 454/1, 455/1, 456, 458, 459/1, 459/2, 459/3, 460, 462, 464/1, 467/1, 468/1, 469/2, 469/3, 469/4, 471, 472, 473, 493, 494, 495/1, 496/1, 496/2, 498/1, 498/2, 499, 518/1, 519/1, 519/2, 521, 523, 525/2, 525/5, 526;

-        k. o. Šentlambert (1887): 1388/1, 1388/3, 1389, 1390, 1392, 1393, 1394/1, 1394/2, 1395/1, 1397, 1399/1, 1401, 1402/1, 2829/1, 2830, 2831;

-        k. o. Trbovlje (1871): *2737, 1306, 1307, 1308, 1316/1, 1321/1, 1321/2, 1441/2, 1441/3, 1442/12, 1442/16, 1442/31, 1442/32, 1501/8, 1502/2, 1503/4, 1503/5, 1503/6, 1503/7, 1536/6, 1540/1, 1540/2, 1542/1, 1543/1, 1543/2, 1543/3, 1545/1, 1552, 1562/1, 1562/2, 1562/3, 1562/4, 1562/5, 1562/6, 1564, 1565, 1566, 1570, 1571, 1572/1, 1572/2, 1572/3, 1574/1, 1574/11, 1574/17, 1574/18, 1574/7, 1574/9, 1576, 1579, 1587/2, 1588, 1593/2, 1594, 1602, 1603, 1605/1, 1606, 1607, 1608, 1609, 1613, 1614, 1617, 1618, 1619, 1620/1, 1638, 1639, 1649/2, 1671/1, 1704, 1706, 1707/1, 1707/2, 1710, 1715/1, 1715/2, 1717, 1718/1, 1718/2, 1741, 1742, 1743, 1760/26, 1760/67, 1760/68, 1760/69, 1760/70, 1761/3, 1811/4, 1818/2, 1909;

-        k. o. Trojane (1924): 443/2, 443/3, 477/2, 482, 483, 488/2, 489, 490, 491, 492, 494, 495, 497, 499, 500, 506, 511, 513/1, 515, 516/1, 516/2, 521/5, 522, 523, 525, 526/2, 526/4, 527/1, 527/2, 528, 532, 790/1, 791, 795, 798, 831/7, 835/10, 839/2, 840, 865/1, 865/2, 868;

-        k. o. Zagorje (2641): 1072/1, 1072/2, 1077, 1081, 1082, 1085/1, 1086, 1089, 1091, 1094/1, 1098/1, 1100, 1101, 1102, 1105/1, 1106, 1107/1, 1478, 1481/1, 1482, 1483, 1485, 1488/1, 1489, 1490/1, 1492, 436/1, 436/2, 436/3, 437/1, 437/2, 438, 439, 442, 444, 445/1, 449/11, 449/4, 449/6, 449/7, 449/8, 449/9, 450/1, 450/2, 450/3, 450/5, 450/6, 450/7, 451/2, 453/1, 454, 588/1, 590, 591, 595/1, 595/2, 618/1, 618/8, 618/9, 619/1, 619/13, 619/14, 677/1, 677/2, 678/1, 678/2, 679, 680, 681/1, 681/3, 693, 694, 695, 703/1, 705, 706, 713, 714, 715/1, 715/2, 719/1, 747/2, 747/3, 747/4, 747/5, 749, 846/1, 847, 848/1, 848/2, 851/2, 853, 854/1, 854/2, 854/3, 855/1, 855/2, 855/3, 855/4, 856/1, 856/2, 856/3, 857/2, 862, 864/1, 880/1, 880/2, 882, 891, 892, 893, 894, 913, 920, 921, 922, 923, 926, 927, 928, 930, 933, 934, 935, 936, 938, 939, 940/1, 941/1, 953, 954, 955, 985, 986, 987, 989, 990, 991, 993, 994, 995;

-        k. o. Zagorje mesto (1886): 1823, 1825, 1844/1, 1844/3, 1851, 1852, 1853, 1871/1, 1871/3, 1872/2, 1873/2, 1880/2, 1892/14, 1895/1, 1895/4, 1909/1, 1913.

(2)Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi zemljišča izključne rabe za nadzemne objekte na plinovodu, vključno z dostopnimi potmi do objektov, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Trojane (1924): 526/2, 526/4, 528, 527/1 (območje RP Trojane);

-        k. o. Ržiše (1879): 605/1, 605/2 (območje zaporne postaje Izlake);

-        k. o. Trbovlje (1871): 1606, 1607, 1608, 1609, 1614, 1617, 1618 (območje MRP TET, vključno z dostopno potjo);

-        k. o. Trbovlje (1871): 1536/6 (območje ventila TET);

-        k. o. Trbovlje (1871): 1442/31, 1442/32, 1442/16, 1441/2 (območje dostopne poti do MRP Trbovlje);

-        k. o. Hrastnik (2640): 466/2, 471, 467 (območje SOČP Prapretno).

(3)Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi zemljišča za začasno odlaganje materiala s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Izlake (2649): 204/1, 205, 206, 703 (odlagališče Orehovica);

-        k. o. Izlake (2649): 693/1 (odlagališče Izlake);

-        k. o. Trbovlje (1871): 1579, 1587/2, 1588, 1593/2, 1594, 1602, 1605/1 (odlagališče Retje).

(4)Območje državnega prostorskega načrta obsega tudi območje elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka za MRP TET s parcelnimi številkami v katastrski občini k. o. Trbovlje (1871): 1552, 1576, 1579, 1588, 1562/2, 1574/11, 1574/18, 1574/9, 1587/2, 1593/2, 1602, 1605/1, 1606, 1607, 1608, 1609, 1614, 1741.

(5)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel).

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo in omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

1.območja izključne rabe za objekte energetske infrastrukture so zemljišča na območjih RP Trojane, zaporne postaje Izlake, MRP TET, zaporne postaje Zelene trave, ventila TET in SOČP Prapretno, vključno z dostopnimi potmi do objektov;

2.območja omejene rabe:

-  zemljišča na območju poteka plinovoda (5 m od osi plinovoda obojestransko);

-  zemljišča za ureditev pripadajoče energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture (1,5 m od osi posameznega voda obojestransko);

3.območja začasne rabe:

-  zemljišča na območju gradbišč in začasnih dostopnih poti zunaj območij omejene rabe;

-  zemljišča začasnih odlagališč materiala zunaj območij omejene rabe.

(2)Zemljiščem, razen tistim na območjih izključne rabe, se namenska raba ne spreminja. Na njih se upošteva pogoje omejene rabe v skladu z 22. členom te uredbe.

(1)Prenosni plinovod R25A/1 poteka od RP Trojane v km 0 + 000 do MRP Hrastnik v km 21 + 334 vzporedno s traso obstoječega visokotlačnega plinovoda R25A Trojane–Hrastnik (v nadaljnjem besedilu: plinovod R25A). Na posameznih odsekih trasa poteka kot nova trasa v prostoru. Dolžina trase prenosnega plinovoda R25A/1 je 21,3 km.

(2)Trasa plinovoda R25A/1 poteka čez območja občin Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Po izstopu iz RP Trojane prečka potok Bolska in obe cevi avtocestnega predora na avtocesti A1 Vransko–Trojane. Po prečkanju lokalne ceste se strmo spusti v dolino potoka Orehovica, kjer ob potoku oziroma regionalni cesti R1 Trojane–Izlake poteka do Orehovice. Zaradi omejenih prostorskih možnosti v dolini Orehovice večkrat prečka potok oziroma poteka v ali ob strugi potoka, prečka regionalno cesto, v naselju Orehovica pa poteka po njegovem severnem robu. Od Orehovice nato poteka proti jugu po pobočju Podlipovice in gozdnem območju Medijske rebri, od koder se strmo spusti v Izlake. V Izlakah spet prečka regionalno cesto in potok Orehovica, nato pa poteka po levem bregu potoka Medija. Po prečkanju potoka Medija in regionalne ceste R1 Izlake–Zagorje poteka do platoja zaporne postaje Izlake. Od platoja se strmo dvigne na pobočje Šemnika ter poteka ob naselju Strahovlje in južnem obrobju Kisovca. Od Kisovca poteka po gozdnem območju do naselja Vrh, od koder se strmo spusti v Dolenjo vas pri Zagorju in prečka industrijsko območje, potok Medija in regionalno cesto R1 Zagorje–Most čez Savo. Nato se strmo dvigne na pobočje Ravenske vasi, kjer poteka mimo Leskovca do Zelene trave, od koder se spet strmo spusti v dolino potoka Trboveljščica. V dolini najprej prečka potok Trboveljščica, nato dvorišče čistilne naprave Trbovlje in nazadnje regionalno cesto R1 Bevško–Most čez Savo, nato pa se strmo dvigne na pobočje Bukove gore, kjer poteka po skrajnem robu pridobivalnega prostora Rudnika Trbovlje-Hrastnik do naselja Retje, kjer se izvede MRP TET za odcep trase do TET. Nato od MRP TET poteka po travnikih in poljih do Prapretnega, kjer se po prečkanju naselja konča v SOČP Prapretno. Od SOČP Prapretno se po gozdnem območju Špicberka spusti v dolino potoka Boben in se konča v obstoječi MRP Hrastnik.

(3)Plinovod od MRP TET do TET je dolžine 495 m. Trasa se od MRP TET strmo spusti proti Termoelektrarni Trbovlje, kjer je predvidena gradnja platoja ventila TET.

(4)Plinovod R25A/1 se na delu trase, ki poteka vzporedno z obstoječim plinovodom R25A, položi v oddaljenosti 5 m od obstoječega plinovoda. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve ter infrastrukturnih objektov in naprav se odmiki izjemoma izvedejo v večji razdalji.

(1)Plinovod R25A/1 je prenosni plinovod premera do vključno 400 mm s tlačno stopnjo do vključno 70 barov. Izvedba s povečano varnostjo je zahtevana na vseh prečkanjih cest, vodotokov, pri poteku v bližini objektov, čez dvorišča, parkirišča ali druge manipulativne površine, vodovarstvena območja ter na plazljivih ali drugače nestabilnih območjih.

(2)Ozemljitev objektov na trasi se izvede tako, da se zaščitna ograja v primerni razdalji veže na ozemljitev. Ozemljilo se položi na globino 0,8 m. Pri polaganju ozemljila je pomembno, da se ne veže na plinovodne cevi v zemlji. Ozemljijo se tudi vsi drugi nadzemni deli plinovoda. Vse površine v oddaljenosti 1,25 m od nadzemnega dela plinovoda se izolirajo z asfaltirano ali betonsko tlakovano površino ali nasutjem 20-centimetrske skalnate podlage.

(3)Za nadziranje in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda, in sicer na naslednje odseke plinovoda:

-        na zaščitene cevi na križanju s prometnicami,

-        na križanjih z drugimi kovinskimi napeljavami,

-        na priključnih mestih postaje za katodno zaščito,

-        na prehodih čez vodotoke,

-        na napeljavah z galvanskimi anodami.

(4)Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi na vseh prehodih cest in vodotokov ter na mestih večjih lomov trase plinovoda. Pri prehodih komunikacij v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi. Na ravnem delu trase in pri vzporednem odmiku do 10,0 m se postavijo na vse obstoječe stebre prenosnega plinovoda R25A. Oznake se postavijo v sodelovanju z lastniki zemljišč tako, da so zemljišča čim manj prizadeta.

(5)Ob plinovodu R25A/1 se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov v dvojni zaščitni cevi PEHD premera 50 mm, ki se položi praviloma v skupni jarek ob plinovodni cevi. Za vpihavanje optičnih kablov se na razdalji 1 km predvidijo podzemni jaški na globini 0,8 m. Optični kabel je namenjen nadziranju in upravljanju plinovodnega sistema ter podatkovno povezuje objekte ob plinovodu (merilne regulacijske postaje, blok ventile ipd.).

(6)Za zavarovanje plinovoda pri vzporednem poteku s potokom Medija v Izlakah se leva brežina Medije od km 6 + 010 do km 6 + 094 utrdi z opornim zidom.

(7)Zaradi plazovitega terena se na krajšem odseku trase od km 9 + 750 do km 9 + 660 na Skakavniku postavi oporni zid na oddaljenosti 5 m od osi plinovoda.

(1)Obstoječa platoja zaporne postaje BS7A na prenosnem plinovodu M2 in MRP Trojane se razširita in dogradita v skupni plato, imenovan RP Trojane. Sistemi na platoju RP Trojane se predelajo tako, da se omogoči:

-        napajanje obstoječih prenosnih plinovodov M2 in R25A ter načrtovanega prenosnega plinovoda M2/1,

-        čiščenje in notranji pregledi načrtovanih prenosnih plinovodov M2/1 in R25A/1,

-        vgradnja ter upravljanje in vzdrževanje nadzemnih in vkopanih delov načrtovanih plinovodov ter njihovih medsebojnih povezav.

(2)Ob gradnji načrtovanih prenosnih plinovodov M2/1 in R25A/1 se na območju RP Trojane zgradijo zaporna postaja BS8 in sprejemno-oddajna čistilna postaja na prenosnem plinovodu M2/1, oddajna čistilna postaja na prenosnem plinovodu R25A/1 ter funkcionalne in sistemske prevezave prenosnih plinovodov M2, M2/1 in R25A/1.

(3)Plato je velikosti 102,0 m x 45,0 m x 25,0 m + 59,0 m x 16,0 m in se ogradi z ograjo višine najmanj 2,20 m. Površine platoja se tlakuje s pranimi ploščami, delno posuje s prodcem, utrjene poti platoja bodo makadamske. Za dostop do platoja RP Trojane se uporabi obstoječi dostop neposredno z regionalne ceste R2 Trojane–Želodnik.

(1)Za oskrbo Termoelektrarne Trbovlje z zemeljskim plinom se zgradi merilno regulacijska postaja Termoelektrarna Trbovlje v km 17 + 683.

(2)Plato, na katerem bo MRP TET, je velikosti 28,3 m x 18,9 m in se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m. Površine platoja se delno tlakuje s pranimi ploščami, delno posuje s prodcem, utrjene poti platoja so makadamske. Okvirna kota ureditve platoja je 512,0 m.

(3)Na platoju se zgradi stavba MRP TET velikosti 13,8 m x 7,4 m s streho dvokapnico z naklonom 20 stopinj. Za dostop do platoja se zgradi utrjena makadamska dostopna pot dolžine 120 m in s širino vozišča 3,5 m. Dostopna pot se po obstoječem kolovozu naveže na javno pot.

(4)Za MRP TET se zagotovi vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodna zaščita in sistem vodenja postaje. Potek elektroenergetskega in telekomunikacijskega priključka ter mesti priključitve so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, list 2.1.7: Ureditvena situacija in Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list 3.7).

(1)Na plinovodu R25A/1 se zgradi zaporna postaja z oznako BS1-R25A/1 v km 6 + 500 na lokaciji obstoječe zaporne postaje v Izlakah, ki se razširi in dogradi, sistemi pa ustrezno predelajo.

(2)Zaporna postaja se izvede z razširitvijo obstoječe zaporne postaje na plinovodu R25A. Razširjeni plato bo velikosti 16,5 m x 9,3 m in bo ograjen z ograjo višine najmanj 2,2 m.

(3)Površine platoja se delno tlakuje s pranimi ploščami, delno posuje s prodcem. Vse pohodne površine se tlakujejo. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav. Za dostop do platoja se uporabi obstoječi dostop neposredno z regionalne ceste R1 Izlake–Zagorje.

(4)Plato zaporne postaje je na poplavnem območju 100-letnih voda. Koto platoja zaporne postaje se dvigne 1 m nad poplavno koto 100-letnih vod, ki je na 298,94 m n. m., ali pa se zagotovi ustrezno zaščito elementov zaporne postaje ob morebitni preplavitvi.

(1)Na plinovodu R25A/1 se zgradi sekcijska zaporna postaja z oznako BS-R25A/1 v km 15 + 594 na lokaciji obstoječe zaporne postaje v Zeleni travi, kjer se sistemi ustrezno predelajo.

(2)Razširitev obstoječega platoja ni potrebna. Obstoječa ograja se delno odstrani, po končanju del se plato ponovno ogradi z ograjo višine 2,2 m.

(3)Obstoječi dostop se ohrani.

(1)Za oskrbo TET z zemeljskim plinom se na območju termoelektrarne zgradi ventil TET na koncu odcepa od MRP TET.

(2)Plato, na katerem bo ventil TET, je velikosti 20 m x 7 m in se ogradi z žičnato ograjo višine najmanj 2,2 m.

(3)Za dostop do platoja se predvidi utrjena makadamska dostopna pot dolžine približno 30 m s širino vozišča 3,5 m do transportnih poti TET. Dostopna pot se prek transportnih poti TET navezuje na glavno cesto G2 Trbovlje–Hrastnik.

(1)Na plinovodu R25A/1 se vgradijo napeljave za sprejemno-oddajno čistilno postajo v km 19 + 795 na lokaciji obstoječe zaporne postaje v Prapretnem, ki se razširi in dogradi, sistemi pa ustrezno predelajo.

(2)Zaporna postaja se izvede z razširitvijo obstoječe zaporne postaje na plinovodu R25A. Razširjeni plato je velikosti 24,0 m x 15,6 m in se ogradi z ograjo višine najmanj 2,2 m.

(3)Površine platoja so delno tlakovane s pranimi ploščami, delno posute s prodcem. Vse pohodne površine se tlakujejo. Tlak se položi tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav. Za dostop do platoja se uporabi obstoječi dostop.

(4)Do platoja se z vzhodne strani predvidi utrjena makadamska dostopna pot s širino vozišča 3,5 m in dolžine 10 m, ki se prek obstoječe makadamske poti navezuje na javno pot.

(1)Na plinovodu R25A/1 se vgradijo napeljave za sprejemno čistilno postajo v km 21 + 334 na lokaciji obstoječe MRP Hrastnik, kjer se sistemi ustrezno predelajo.

(2)Razširitev obstoječega platoja ni potrebna. Površine platoja so delno tlakovane s pranimi ploščami, delno posute s prodcem.

(3)Obstoječa ograja se delno odstrani, po končanju del se plato ponovno ogradi z ograjo višine 2,2 m.

(4)Obstoječi dostop se ohrani.

(5)MRP Hrastnik je na poplavnem območju 100-letnih voda. Vse elemente v MRP Hrastnik se vgradi najmanj 0,5 m nad koto obstoječega platoja.

(1)Delovni pas, ki je potreben za gradnjo plinovoda R25A/1, sega 6 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 10 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje in polaganje plinovoda v jarek). 6-metrski pas je na strani proti vzporednemu obstoječemu plinovodu.

(2)Na območjih, na katerih je zaradi neugodnih reliefnih oblik predvideno, da se material prepelje z žičnico, se predvidi obojestranski delovni pas širine do 20 m.

(3)Na območjih, na katerih se predvideno plinovodno omrežje približa objektom, prečka varovana območja, labilna zemljišča oziroma poteka čeznje, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte oziroma poteka vzporedno z njimi ter na območjih drugih ovir na trasi oziroma ob njej, je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1–2.9).

(1)Gradnja plinovoda poteka s polaganjem v odprti jarek, razen na območjih prečkanja regionalnih cest, pod strugo potoka Orehovica v Polšini ter pod strugo potoka Medija v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi, kjer se gradnja izvede s podvrtavanjem. Na vsaki strani podvrtavanja se naredi večja gradbena jama za gradbene stroje za horizontalno podzemno vrtanje.

(2)Minimalna višina prekritja plinovoda mora biti 0,8 m, merjeno od zgornjega roba cevi do končno urejenega terena, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar. Če se trasa plinovoda približa objektom na manjšo razdaljo, kot je varnostni odmik, se višina nadkritja poveča. Pod cestami in drugimi prometnimi površinami je nadkritje v toleranci, v skladu s predpisi, ki urejajo kategorizacijo javnih cest.

(1)Dostopnost do trase plinovoda se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi po trasi. Za potrebe gradnje se na nekaterih mestih uredijo dostopne poti do trase plinovoda. Dostopne poti se navezujejo na obstoječe javne ceste ali poti v javni rabi.

(2)Vse dostopne poti so začasne za čas gradnje. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti umeščene in urejene tako, da so čim manj prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti se ustrezno razširijo in po potrebi utrdijo. Po končanju del se vse poznejše ureditve odstranijo, poti pa vrnejo v prvotno stanje. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da se ne ovira promet.

(3)Za dostop do plinovoda med obratovanjem se uporabijo obstoječe javne poti, ki jih plinovod prečka, ali začasne dostopne poti za gradnjo plinovoda.

(4)Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine.

(5)Za dostop do trase plinovoda in izvedbo prečkanja potoka Orehovica s podvrtavanjem od km 0 + 838 do km 1 + 000 se med gradnjo izvede začasna provizorična premostitev čez potok Orehovica.

(6)Za dostop do trase plinovoda v naselju Polšina na odseku, kjer trasa poteka tik ob desnem bregu potoka Orehovica, se utrdi in uredi obstoječ most čez potok Orehovica. Zaradi gradnje plinovoda ne sme biti moten dostop drugih oseb do objektov z dostopom po tem mostu.

(7)Dostop do trase plinovoda na levem bregu potoka Medija v Izlakah se uredi čez najplitvejši del potoka Medija in po obstoječem mostu, ki se po potrebi utrdi in uredi. Zaradi gradnje plinovoda ne sme biti moten dostop drugih oseb do stanovanjskega objekta z dostopom po tem mostu.

(8)Dostop do trase plinovoda na Bukovi gori se uredi čez poseko obstoječega plinovoda od MRP Trbovlje do trase plinovoda.

(9)Zagotovi se stalna dostopnost do vseh nadzemnih objektov plinovoda. Dostop do MRP TET in ventila TET se uredi v skladu z 9. in 12. členom te uredbe.

(10)Na celotni trasi se preveri tudi nosilnost vseh preostalih mostov, ki so namenjeni dostopu do gradbišč, ter se po potrebi ustrezno utrdijo in uredijo.

(11)Širina koridorja posamezne dostopne poti je 4 m. Lege dostopnih poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9).

Zaradi gradnje plinovoda se porušita in odstranita:

-        nezahtevni objekt – vrtno lopo na Skakavniku v km 9 + 143 na zemljišču s parc. št. 247/1, k. o. Loke pri Zagorju,

-        del rudniškega objekta (v delovnem pasu plinovoda) na Bukovi gori v km 16 + 400 na zemljišču s parc. št. 1316/1 in 1321/2, obe k. o. Trbovlje.

(1)Zaradi gradnje plinovoda se odstrani rastje v celotnem delovnem pasu, trajno pa se izkrči površina v pasu 5 m na obeh straneh plinovoda.

(2)Drevesa in grmovje se odstranijo samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Posebna pozornost se nameni gozdnim območjem, obvodnemu in obrežnemu rastju ter rastju na območjih naravnih vrednot.

(1)Po končanju vseh del se na območju polaganja plinovoda in začasnih gradbiščnih površin (odlagališča materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišča sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.

(2)Na območju, po katerem trasa poteka čez površine, porasle z drevjem, se sečnja opravi selektivno, tako da se kar najbolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa.

(3)Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, se izvedejo čim prej po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološkoinženirski ukrepi. Predvidene travne površine se zasadijo z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.

(4)Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem.

(1)Pri gradnji plinovoda nastane presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala s kakovostnejšim, vgradnje drenažnega materiala v jarek in gramoznega tampona pod cestami v predvideni skupni količini 10 000 m3.

(2)Presežek materiala se uporabi za izravnanje v delovnem pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje. Pri tem se upošteva, da je zgornji sloj iz rodovitne zemlje v debelini najmanj 0,20 m.

(3)Presežek materiala od izkopa, ki se ne uporabi za izvedbo objektov na plinovodu in ga ni mogoče izravnati v delovnem pasu, se odvaža na ustrezna odlagališča, predvidena v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije na podlagi že obstoječih mogočih odlagališč gradbenega materiala, določenih v prostorskih aktih občin. Presežek materiala se lahko uporabi tudi kot nasipni material drugje ali kot prekrivni sloj na odlagališčih.

(4)Začasna odlagališča materiala med gradnjo se uredijo v Orehovici, Izlakah in Retjah. Po končani gradnji se območje odlagališč vrne v prvotno stanje.

(5)Odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.

(1)Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so, ob pogoju da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni:

-        rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        urejanje vodotokov,

-        opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih,

-        postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda vsaj 5 m.

(2)V poslovno-proizvodni coni Svea v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi je na območju državnega prostorskega načrta dovoljena raba območja za skladiščenje materiala za proizvodnjo in izvedbo zunanje ureditve. Ureditve v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda ne smejo vsebovati podzemnih nosilnih elementov – temeljev. Zasnovane morajo biti tako, da se po potrebi zaradi vzdrževanja in obnove plinovoda preprosto odstranijo. Med gradnjo plinovoda je v delovnem pasu predpisana omejena raba zaradi ureditve gradbišča in dostopne poti.

(3)Na območju čistilne naprave Trbovlje sta na območju državnega prostorskega načrta dovoljeni zunanja ureditev terena in ureditev za potrebe gradnje čistilne naprave. Ureditve v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda ne smejo vsebovati podzemnih nosilnih elementov – temeljev. Zasnovane morajo biti tako, da se po potrebi zaradi vzdrževanja in obnove plinovoda preprosto odstranijo. Med gradnjo plinovoda je v delovnem pasu predpisana omejena raba zaradi ureditve gradbišča in dostopne poti.

(4)Za vse posege je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca plinovodnega omrežja.

(1)Zaradi gradnje plinovoda R25A/1 se križajo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske ter prometne infrastrukture. Križanja, objektov okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov iz priloge državnega prostorskega načrta, in sicer če niso v nasprotju s to uredbo. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z infrastrukturnimi vodi proučijo in zanje predložijo ustrezne tehnične rešitve. Če se med gradnjo plinovoda R25A/1 ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda.

(2)Infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo.

(3)Pred gradnjo plinovoda R25A/1 se infrastrukturni objekti zakoličijo, ugotovi se točna lega, naprave in objekti se ustrezno zaščitijo. Odkope nadzirajo pristojni upravljavci.

(4)Vsa prečkanja plinovoda R25A/1 z infrastrukturnimi objekti so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9).

(1)Objekt MRP TET se priključi na obstoječe nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje in omrežje elektronskih komunikacij v skladu z 9. členom te uredbe. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.

(2)Dostopne poti do merilnih regulacijskih postaj ter zapornih in čistilnih postaj se navezujejo na javne površine. Navezovanje na javne površine je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta. Dostop do MRP TET in ventila TET se uredi v skladu z 9. oziroma 12. členom te uredbe.

(1)Plinovod R25A/1 križa oziroma poteka vzporedno z državnim in lokalnim cestnim omrežjem. Križanja in vzporedni poteki plinovoda s cestnim omrežjem so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Pri gradnji plinovoda iz doline Trboveljščice na pobočje Bukove gore se začasno omeji promet na regionalni cesti R1-223-1229 Bevško–Most čez Savo. Cesta se delno deviira proti dvoriščnemu delu čistilne naprave Trbovlje.

(3)Križanja državnih cest se izvedejo s podvrtavanjem ali podbijanjem vozišča z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Na takem odseku državne ceste se ne dovoljuje prečni prekop. Če podvrtavanje cestnega telesa ni mogoče, si mora investitor v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih cest, za prekop ceste pridobiti dovoljenje lastnika in upravljavca državnih cest.

(4)Najmanjše nadkritje nad temenom cevi plinovoda v državnih cestah je 1,5 m glede na nivo vozišča. Vsi pokrovi jaškov in naprave morajo biti nameščeni zunaj cestnega vozišča. Križanje se izvede po veljavnih tehničnih predpisih, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov. Gradbena jama mora biti pravilno razprta, vozišče pa zaščiteno pred vdiranjem. Na delu trase, na katerem se predvidi prečno križanje cestnega telesa s podvrtavanjem oziroma podbijanjem, mora investitor sanirati gradbeni poseg tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje).

(5)Križanja z asfaltiranimi kategoriziranimi lokalnimi cestami se izvedejo s podvrtavanjem, če se upravljavec cestnega omrežja in investitor ne dogovorita drugače. Križanja z nekategoriziranimi lokalnimi cestami in potmi se izvedejo s prekopom. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad plinovodno cevjo je najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom.

(6)Pri križanju plinovoda z javno cesto na območju Čolnišča se obnovi in podaljša obstoječe oporne zidove ter preveri potrebnost ureditve varovalne ograje nad cesto za lovljenje padajočih skal na cesto.

(7)Ograje ob nadzemnih objektih plinovoda se umesti in zasnuje tako, da se zagotovi ustrezna preglednost ter omogoča nemoteno vzdrževanje obcestnega sveta. Zaradi preglednosti na cesti mora biti ves izkopani in drug gradbiščni material oddaljen od ceste najmanj 3 m.

(8)Za gradnjo in obratovanje načrtovanega plinovodnega omrežja in pripadajočih objektov se zagotovi ustrezne začasne dostopne poti v skladu s 17. členom te uredbe.

(9)Zaradi ureditve dostopov med gradnjo se preveri nosilnost mostov vzdolž trase. Prečkanje nekaterih vodotokov se lahko izvede tudi s provizoričnimi premostitvami (jeklene plošče itd.).

(1)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 prečka vplivno območje več kanalov za odpadno komunalno in odpadno padavinsko vodo v Izlakah, Zagorju ob Savi in Trbovljah v Sušnikovi koloniji ali poteka po tem vplivnem območju. Križanja in vzporedni poteki plinovoda s kanalizacijskim omrežjem so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Pri izvajanju del na mestih križanja s kanalizacijskim omrežjem mora investitor upoštevati navodila upravljavca kanalizacijskega omrežja. Upošteva se odmike od obstoječih in načrtovanih kanalizacijskih sistemov po veljavnih tehničnih predpisih, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja. Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo pod pravim kotom, če tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. Navpična križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in kanalizacijo najmanj 0,50 m, pri čemer mora plinovod potekati nad kanalizacijo. Če je plinovod pod kanalizacijo, mora biti kanalizacija za plin neprepustna, bližnji jaški morajo biti z odprtinami ali dobro prezračevani.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 prečka vplivno območje več vodovodov ali pa poteka po tem območju. Križanja in vzporedni poteki plinovoda z vodovodnim omrežjem so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Trasa plinovoda poteka v bližini vodnega zajetja Ribnik. Plinovod ne sme vplivati na zmanjšanje zanesljivosti oskrbe z vodo iz tega zajetja.

(3)Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju plinovoda se upoštevajo predpisi, ki urejajo oskrbo z vodo. Vsa prečkanja obstoječega vodovodnega omrežja se izvedejo tako, da vodovodno omrežje ne bo prizadeto ali pa bo ustrezno sanirano.

(4)Vodoravno križanje plinovoda in vodovoda mora biti praviloma pod pravim kotom, če pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj. Navpična križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in vodovodom najmanj 0,50 m.

(5)Na območju razširitve SOČP Prapretno se zaščiti ali prestavi obstoječe vodovodno omrežje.

(1)Zaradi gradnje plinovoda R25A/1 se prestavijo nizkonapetostni elektroenergetski vodi od km 2 + 024 do km 2 + 164 in od km 2 + 766 do km 2 + 897.

(2)Zaradi gradnje MRP TET se zgradi nov nizkonapetostni priključek.

(3)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 prečka ali poteka po vplivnem območju visokonapetostnih 110-kilovoltnih vodov.

(4)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 na več mestih prečka srednjenapetostne (10- in 20-kilovoltne) in nizkonapetostne (0,4-kilovoltne) elektroenergetske vode ali se jim približa.

(5)Križanja in vzporedni poteki načrtovanega plinovoda R25A/1 z elektroenergetskim omrežjem so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(6)Vsa križanja se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo plinovodno in elektroenergetsko omrežje.

(7)Vodoravna križanja plinovoda in elektroenergetskih podzemnih vodov se izvedejo pod pravim kotom. Če tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45 stopinj ali pa se izvede v skladu z dogovorom z upravljavcem omrežja. Navpični svetli razmik med kablom in cevjo plinovoda pri križanju je najmanj 0,5 m.

(8)Vodoravni razmik pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega podzemnega kabla oziroma ozemljila je najmanj 1,5 m. Če najmanjšega mogočega razmika pri vzporednem polaganju plinovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ni mogoče doseči, se kabli zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, ki sega vsaj za 3 m na vsako stran križanja. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, se zavaruje posedanje zemlje pod energetskim kablovodom v skladu s predpisi, ki urejajo elektroenergetsko omrežje. Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za plinovodno cev) do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju pa večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča; za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina, ki mora biti za visoko napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m.

(9)Presledek med obstoječim ozemljilnim trakom stebra in plinovodom mora biti najmanj 3 m. Upoštevati je treba potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m in dolžini 25 m od daljnovodnih stebrov. Vsa dela morajo biti opravljena tako, da se ozemljitve ne poškodujejo. Ob morebitni poškodbi mora investitor poškodbo odpraviti v prisotnosti soglasodajalca. Pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, globljega od vzporedno položenega energetskega kabla, se zavaruje posedanje zemlje pod energetskim kablovodom v skladu s predpisi, ki urejajo elektroenergetsko omrežje. V neposredni bližini temeljev daljnovodnih stebrov polaganje plinovoda ni dovoljeno. Oddaljenost od roba izkopanega jarka (za plinovodno cev) do oporišč mora biti zunaj naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju pa večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča; za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat. Pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal. Zaradi posnetja materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se ne sme zmanjšati predpisana varnostna višina, ki mora biti za visoko napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m.

(10)Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen. Plinovod mora potekati najmanj 4 m od stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov.

(11)Če na posameznih mestih ni mogoče izpolniti zahtev za križanja in približevanja iz sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena, je treba elektroenergetske vode prestaviti na novo traso, za kar mora investitor pridobiti projektno dokumentacijo.

(12)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise, ki urejajo elektroenergetsko omrežje. Omejiti je treba doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo glede na nazivno napetost.

(1)Zaradi gradnje plinovoda R25A/1 se prestavijo elektronsko komunikacijski vodi od km 0 + 004 do 0 + 117, od km 0 + 416 do km 0 + 659 in od km 3 + 810 do km 3 + 889. Zaradi gradnje plinovoda R25A/1 se prestavijo vodi kabelske televizije od km 0 + 416 do km 0 + 659 in od km 3 + 811 do km 3 + 889.

(2)Zaradi gradnje MRP TET se zgradi nov priključek na omrežje elektronskih komunikacij.

(3)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 prečka ali poteka po vplivnem območju obstoječega omrežja elektronskih komunikacij. Križanja in vzporedni poteki načrtovanega plinovoda R25A/1 z omrežjem elektronskih komunikacij so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(4)Obstoječi elektronsko komunikacijski vodi se pred izkopom kanala za plinovod zakoličijo. Križanja plinovoda s podzemnim elektronsko komunikacijskim omrežjem se izvedejo tako, da poteka plinovod pod elektronsko komunikacijskim kablom v razdalji najmanj 0,50 m. Vodoravni odmik med elektronsko komunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. Vsa mesta križanja se pred izkopom jarka ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo s PVC-cevmi. V bližini elektronsko komunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Pri izvajanju del na mestih križanja z elektronsko komunikacijskim omrežjem mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.

(1)Plinovod R25A/1 pretežno poteka vzporedno z obstoječim plinovodom R25A v osni oddaljenosti 3,60 do 8,0 m. Glede na konfiguracijo terena in naseljenost se ponekod oddalji od obstoječe trase, ponekod pa se približa na najmanjši predpisan svetli odmik 3,0 m.

(2)Trasa načrtovanega plinovoda R25A/1 prečka ali poteka po vplivnem območju obstoječih prenosnih plinovodov.

(3)Križanja in vzporedni poteki načrtovanega plinovoda R25A/1 s plinovodnim omrežjem so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9) in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(4)Vsa prečkanja se izvedejo v skladu s predpisi in terenskimi razmerami.

(5)Pri načrtovanju platoja MRP TET je treba upoštevati obstoječi plinovod R25A.

(6)Dostop do trase plinovoda na Bukovi gori se uredi po poseki obstoječega plinovoda od MRP Trbovlje do trase plinovoda. Dostopna pot poteka čez obstoječi plinovod P254A, ki se ustrezno zaščiti.

(7)Pri križanjih plinovodov mora biti svetla mera med plinovodoma vsaj 0,50 m. Pri vzporednem poteku mora biti svetla razdalja najmanj 1,5 m. Pri izvedbi je treba upoštevati pogoje distributerja plina. Med gradnjo ni dovoljena vožnja gradbenih strojev nad obstoječim plinovodom. Če je to potrebno, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. s polaganjem jeklenih plošč). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala in to tako, da ni potrebna vožnja gradbenih strojev nad plinovodom.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, listi 3.1–3.9), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo. Trasa načrtovanega plinovoda zaradi geomorfoloških značilnosti terena, tehničnih pogojev gradnje in upoštevanja pravil za načrtovanje gospodarske infrastrukture ter ob upoštevanju varčne rabe prostora prečka območja kulturne dediščine, ki so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Zaradi varstva arheoloških ostalin mora investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, na katerem ni registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti:

-        predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala,

-        druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek mora investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotoviti predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.

(4)Pred začetkom del mora investitor zagotoviti morebitna zaščitna izkopavanja odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča ali druge ukrepe varstva, določene na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav, med gradnjo pa stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.

(5)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(6)Obseg predhodnih arheoloških raziskav določi območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Za enoto EŠD 14612 Strahovlje – Arheološko najdišče velja, da je treba:

-        opraviti historično analizo prostora;

-        opraviti predhodni intenzivni podpovršinski in površinski terenski pregled ter geofizikalne raziskave (intenzivni pregled);

-        na podlagi izsledkov intenzivnega podpovršinskega in površinskega terenskega pregleda ter geofizikalnih raziskav opraviti pregled z ročnimi testnimi sondami. Pregledanih mora biti vsaj 7 odstotkov celotne površine trase. Ob pozitivnih rezultatih se izkop ročnih testnih sond ustrezno zmanjša;

-        na podlagi terenskih pregledov geofizikalnih raziskav in ročnih testnih sond določiti obseg in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih sedemindvajsete točke 3. člena, 31., 33., 34. in 85. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 in 90/12).

(7)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:

-        objekt kulturne dediščine Ravenska vas – Spomenik v NOB padlemu Francu Drnovšku (EŠD 19285) se med gradnjo začasno prestavi drugam. Ob gradnji plinovoda se uredi plato za ponovno postavitev objekta po končani gradnji plinovoda po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine;

-        trasa plinovoda se približa enoti kulturne dediščine EŠD 27753 Trbovlje – Rudniški rov Retje. Med gradnjo ne sme prihajati do škodljivih vplivov na objekt (mehanske poškodbe, tresenje, nasutje in podobno). Teren v neposredni bližini objekta je treba po končanju del vrniti v prvotno stanje.

(8)Na območju kulturne dediščine se za dostop do trase plinovoda uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala.

(9)Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve te uredbe.

(10)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Trasa plinovoda R25/1 posega na ekološko pomembno območje Zasavskega hribovja, ev. št. 12100.

(2)Na območju poseganja na ekološko pomembno območje se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih posegov upoštevajo naslednje varstvene usmeritve:

-        čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Posek rastja, priprava gradbišč in gradnja se izvajajo zunaj obdobja razmnoževanja, vzreje mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi. Dela naj ne potekajo ponoči. Gnezda, kotišča, prenočevališča in drugi pomembni deli življenjskega prostora živali se ne smejo poškodovati ali uničiti;

-        vsa redna vzdrževalna dela na območjih, ki so življenjski prostor ptic, se opravljajo zunaj gnezditvene sezone ptic;

-        izberejo se tehnične rešitve, ki omogočajo, da se naravna območja čim manj poškodujejo ter da se čim bolj ohranijo populacije rastlinskih in živalskih vrst;

-        območje gradbišča se kar najbolj omeji;

-        med izvajanjem načrtovanih posegov se uporabljajo obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se morajo izogniti vrednim življenjskim prostorom;

-        na varstvenih območjih ni dovoljeno odlaganje odkopanega in drugega materiala;

-        gozdne poseke naj se pri poteku čez gozdne površine omejijo na kar najmanjši obseg;

-        po končani gradnji se na območju gradbišča čim prej vzpostavi prvotno stanje. Teren na območju gradbišča se poravna, zemljišče pa vrne v prvotno stanje, tako da se zatravi z avtohtono mešanico trav ali senenim drobirjem z bližnjih travnikov ali pogozdi, če je na gozdnem območju.

(3)Gradnja na območju naravnih vrednot se izvaja pod nadzorom pristojne službe za varstvo narave. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.

(1)Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom mora biti delovni pas čim ožji.

(2)Vsa gradbena in montažna dela na plinovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil. Med gradnjo se na območju delovnega pasu ne izvajajo kmetijske dejavnosti. Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vrnejo v prvotno stanje.

(3)Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo plinovoda in po njej.

(4)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu s 40. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.

(5)Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vrnejo v prvotno stanje.

(6)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi kot 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje kot 0,5 m, in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

(1)Trasa plinovoda R25A/1 poteka po gozdnih površinah, ki so zaradi varovanja pred erozijo tal, plazovi, usadi in zaradi preprečevanja nastajanja hudournikov razglašene za varovalne gozdove, ter po gozdnih površinah s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami.

(2)Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se po možnosti opravljajo zunaj rastne dobe. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.

(3)Drevje se načeloma izkrči v širini delovnega pasu, trajno izkrčena površina pa ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda obojestransko. Na območjih, na katerih trasa plinovoda poteka ob obstoječem plinovodu, se predvidita razširitev krčenja drevja na stran, na kateri je zaradi obstoječega plinovoda že poseka, in zožitev krčenja na širino 5 m od osi načrtovanega plinovoda na stran, na kateri poseke še ni. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa ter da se prepreči škoda na drevju v okolici. Posek drevja zunaj delovnega pasu plinovoda ni dovoljen.

(4)Pri poteku trase plinovoda po gozdu z varovalno funkcijo se poseg kar najbolj zmanjša. Posegi v varovalnih gozdovih morajo biti izvedeni tako, da ne prihaja do erozijskih procesov. Preprečevanje erozije se zagotovi z ustreznimi biološkoinženirskimi ukrepi.

(5)Po zgraditvi plinovoda se na oddaljenosti 5 m od osi plinovoda zasadi gozdni rob z uporabo grmovnic in nižjih drevesnih vrst s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V koridorju plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom.

(6)Čas dela se prilagodi tako, da se ne motijo ptice pri gnezdenju, druge živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda se opravijo od julija do decembra. Dela naj ne potekajo ponoči.

(7)Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika zavoda za gozdove.

(8)Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka ter uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče spraviti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne funkcije pusti ležati v gozdu, da se tako preprečijo erozijski procesi.

(9)Med gradnjo in po končanem posegu se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot do zdaj ter ohranijo obstoječe gozdne ceste in pretok vodotokov.

(10)Po končani gradnji se odpravijo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljen material.

(11)Pri poteku plinovoda po strmih pobočjih varovalnih gozdov se na odsekih OČP Trojane–SČP Hrastnik od km 5 + 230 do km 5 + 770 nad tovarno Eti in MRP TE–ventil TET od km 0 + 070 do km 0 + 463 upoštevajo naslednji ukrepi:

-        med gradnjo se izvede poseka v obsegu, ki še omogoča gradnjo plinovoda;

-        med obratovanjem je širina gozdne poseke 5,0 m od osi plinovoda obojestransko;

-        po končani gradnji se na območju gradbenih posegov delovni pas intenzivno zatravi z vgradnjo tridimenzionalnih mrež, ki zmanjšujejo moč dežnih kapljic in preprečujejo erozijo;

-        na območju poseke se prečno na brežino izvedejo vrbovi popleti za upočasnitev zadrževanja odtoka padavinske vode po travnati površini in zmanjšanje možnosti nastanka površinske erozije;

-        po končanih delih se vzpostavi gozdni rob z razgibano (žagasto) zasaditvijo avtohtonega drevja;

-        po potrebi se na območju poseke vgradijo podajne jeklene zaščitne mreže za zaščito pred padajočim kamenjem.

(12)Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.

(1)Plinovod R25A/1 prečka površinske vodotoke Bolska, Orehovica, Slevšek, Medija, Okronov studenec, Trboveljščica, neimenovane vodotoke in neimenovane pritoke vodotokov Orehovica in Medija ter poteka v priobalnem pasu in pod dnom struge vodotoka Orehovica.

(2)Vsa prečkanja plinovoda R25A/1 z vodotoki ter poteki v priobalnem pasu ali pod dnom struge vodotokov so razvidni iz grafičnega državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor – ureditvena situacija, listi 2.1.1–2.1.9 in iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora), opisani pa v obveznih prilogah (Obrazložitev).

(3)Na odseku pri prehodu v dolino Orehovice trasa plinovoda zaradi bližine obstoječega plinovoda in plazovitega terena poteka pod dnom struge in v ali ob brežini potoka Orehovica od km 0 + 840 do km 0 + 980 km. Dno struge in brežina vodotoka se uredita. Potek trase pod strugo vodotoka se izvede s prekopom.

(4)Trasa plinovoda po desnem bregu Orehovice od km 1 + 165 do km 1 + 270 zaradi plazovitega terena in bližine obstoječega plinovoda poteka v 5-metrskem priobalnem zemljišču vodotoka. Zagotovi se čim večji odmik od brežine, desna brežina potoka pa se utrdi in uredi s skalometom.

(5)Na odseku, na katerem trasa plinovoda od km 2 + 200 do km 2 + 330 poteka med regionalno cesto R1-221 Trojane–Izlake in potokom Orehovica, se plinovod izvede tako, da ne posega v brežino in strugo vodotoka.

(6)Prečkanje potoka Orehovica v Izlakah v km 5 + 938 se izvede s podvrtavanjem.

(7)Trasa plinovoda tik za sotočjem potoka Medija s potokom Orehovica od km 6 + 010 do km 6 + 094 zaradi omejitev v prostoru poteka vzdolžno po strugi Medije ali v brežini nad vodotokom. Celotna leva brežina vodotoka Medija se na tem odseku utrdi z opornim zidom s kamnito oblogo, ki ščiti obstoječi plinovod R25A in predvideni plinovod R25A/1.

(8)Prečkanje potoka Medija v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi v km 12 + 686 se izvede s podvrtavanjem.

(9)Prečkanja pod drugimi vodotoki se izvedejo s prekopom struge v čim ožjem delovnem pasu in tako, da je poseg v strugo in brežine čim manjši.

(10)Vsa prečkanja z vodotoki in poteki trase plinovoda vzdolžno pod dnom struge se izvedejo z ustrezno zaščitenim cevmi na čim manjši razdalji. Teme cevi plinovoda se položi pod dnom struge na globini najmanj 1,5 m. Pri prečkanjih vodotokov cev plinovoda na tej globini poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih.

(11)Na območju križanja in vzdolžnega poteka plinovoda pod dnom vodotoka se dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarujejo. Struga se zaščiti proti vodni eroziji tako, da se utrdi s kamnito oblogo iz zaklinjenega lomljenca pri prečkanju 5 m vzvodno in 5 m nizvodno od plinovodne cevi oziroma po potrebi v celotni širini delovnega pasu ter v celotni dolžini, kadar plinovod poteka pod dnom struge vodotoka. Obloga se vzvodno in nizvodno konča s stabilizacijskim pragom iz zaklinjenega lomljenca ali po potrebi zaklinjenega lomljenca v betonu. Zaščita brežin mora slediti naravni konfiguraciji terena, da se ne spreminja pretočna sposobnost.

(12)Pri poteku plinovoda v priobalnem pasu se predvidi nadkritje nad temenom vsaj 1,5 m. Če se brežine porušijo, je treba vzpostaviti prvotno stanje, brežine pa zavarovati z zaklinjenim lomljencem tako, da se ne spreminja pretočna sposobnost vodotoka.

(13)Na odsekih, na katerih plinovod poteka po priobalnih zemljiščih, se pri dimenzioniranju cevovodov upošteva tudi prometna obremenitev gradbenih strojev ter predvidi ustrezna zaščita zaradi uporabe gradbenih strojev pri delih med gradnjo in obratovanjem plinovoda.

(14)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov se izvede tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva:

-        čim bolj se ohranja naravna obvodna zarast;

-        med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

-        ob morebitnem onesnaženju vodotokov se obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš;

-        pri betoniranju se prepreči, da bi se betonske odplake, ki so strupene za ribe, izcejale v vodo;

-        prod, gramoz, pesek se ne odvzemajo iz pomembnih delov življenjskih prostorov prostoživečih živali, iz drugih delov pa le toliko in tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere;

-        posegi se načrtujejo tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšana;

-        pri poseganju v vodotoke ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upoštevajo navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi ustreznega utrjevanja;

-        med gradbenimi deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

-        dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst;

-        prepreči se migracija rib v predelu, v katerem se bodo izvajala dela;

-        če je treba vodo pregraditi, zapreti, izčrpati ali speljati drugam, se to vsaj sedem dni prej sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš. Predloži se ji časovni načrt vseh predvidenih del ter se ji omogoči dostop do gradbišča in nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru;

-        med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka. Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se ne pojavlja erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;

-        pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;

-        ob koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območje izkopa se ustrezno zavaruje pred erozijo. Vse ureditve strug potokov na območjih križanja s plinovodom se izvedejo v skladu z najnovejšo prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda.

(15)Poleg ukrepov iz prvega do štirinajstega odstavka tega člena je treba med gradnjo in obratovanjem plinovoda upoštevati tudi ukrepe, navedene v naslednjih elaboratih: Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., št. projekta E47-FR/12, september 2012, in Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, DHD, d. o. o., št. projekta 97, september 2012.

(16)Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.

(1)Trasa plinovoda poteka ob južnem robu pridobivalnega prostora kamnoloma tehničnega kamna – dolomita Borovnik v Kisovcu in na vzhodnem delu prečka pridobivalni prostor Rudnika Trbovlje-Hrastnik.

(2)O predvidenem poteku trase je treba predhodno obvesti nosilce rudarske pravice, to sta Kamnolom Borovnik, d. o. o., in RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d. o. o.

(1)Na geološko nestabilnih in labilnih območjih se dosledno upoštevajo navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja.

(2)Na odsekih, na katerih trasa plinovoda poteka po mokrem in neprepustnem zemljišču, se prepreči dodatno zamočvirjanje zemljišč z vzdolžnimi drenažami. Drenažna voda se spelje v bližnje vodotoke. Plinovod se pred vzgonom zavaruje z ustrezno obtežitvijo cevi.

(3)Na Skakavniku se pri poteku po gozdni poti v km 9 + 570 postavi oporni zid pod cesto.

(4)Prevozne poti čez zamočvirjena območja se uredijo z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstilu ali utrdijo s polaganjem lesenih kolov, kar se v celoti odstrani po gradnji, ter s prilagoditvijo gradbenih strojev za dela po manj nosilnem terenu in s prilagoditvijo tehnologije montaže dejanskim razmeram na terenu.

(5)Pri poteku trase po strmih erozijskih in plazljivih pobočjih se izvajajo posebni ukrepi za varstvo pred erozijo tako, da se ogroženost območja ne bo povečala.

(6)Pri poteku trase čez vodotoke ali priobalni pas vodotokov se upošteva 36. člen te uredbe.

(7)Na območju plazov se opravlja stalen geološki nadzor.

(1)Za varnost pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da pretok v vodotokih ni oviran ali da se ne zadržujejo zaledne vode ob večjih nalivih. Gradbišča in odlagališča materiala se uredijo tako, da jih je mogoče ob nevarnosti poplav nemudoma odstraniti.

(2)Na delih trase plinovoda R25A/1, ki poteka čez območja, na katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, in na delih trase, na katerih je odmik od objektov manjši od zahtevanega varnostnega odmika, se za vsako območje ali objekt izdela študija, katere sestavni del je analiza tveganj. Na podlagi izsledkov študije se na plinovodu izvedejo ustrezni ukrepi.

(1)Gibanje gradbenih strojev se omeji na območje delovnega pasu in tla se zavarujejo pred poškodbami, povzročenimi pri gradnji in po njej. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje.

(2)Prst se odstrani in premešča drugam tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostnim materialom. Odlagališča prsti se uredijo tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri tem se zgornji humusni sloj prsti loči od spodnjih slojev ter ob zasutju vračajo plasti tal tako, kot so si sledile pred izkopom.

(3)Na območju odlagališč materiala v Retjah in Orehovici, ki sta na najboljših kmetijskih zemljiščih, se za odstranjevanje in odlaganje rodovitne prsti ter vzpostavitev obstoječega stanja izdela elaborat o ravnanju s prstjo, v katerem se natančno opredelijo globina odstranjene prsti, prostor in način shranjevanja prsti, način vrnitve v prvotno stanje ter potrebni zaščitni ukrepi. Po končani gradnji se območje vrne v prvotno stanje. Investitor mora pred vložitvijo vloge za uporabno dovoljenje vrniti območji odlagališč v prvotno stanje.

(4)Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Na območju delovnega pasu se med gradnjo hrani le sprotna količina goriva, maziva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla.

(5)Delovni stroji in prevozna sredstva morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Oskrba delovnih strojev in prevoznih sredstev, ki se bodo uporabljali pri gradnji plinovoda, načeloma poteka zunaj gradbišča v ustrezno opremljenih mehaničnih delavnicah. Njihova oskrba na območju gradbišča je mogoča le na utrjenih površinah, ki se uredijo tako, da nevarne snovi, odpadne ali izcedne vode ne morejo odtekati v tla.

(6)Na gradbiščih se za osebje uredijo kemične sanitarije.

(7)Za preprečitev ali zmanjšanje negativnih vplivov na tla med obratovanjem plinovoda se vse utrjene povozne površine opremijo z lovilniki olj.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v občini Zagorje ob Savi posega v 2. in 3. vodovarstveno območje zajetja pitne vode Ribnik v Kisovcu, ki je zavarovano z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 5/84), ter na poplavna in erozijska območja. Vodovarstvena območja, v katera posega plinovod, so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, listi 2.1.1–2.1.9 in obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Območja poplavnih in erozijskih voda, v katera posega plinovod, so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora) in iz naslednjih elaboratov: Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., št. projekta E47-FR/12, september 2012, in Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, DHD, d. o. o., št. projekta 97, september 2012.

(2)Pri gradnji in vzdrževanju plinovoda se na vodovarstvenem območju območja zajetja pitne vode Ribnik v Kisovcu upoštevajo določbe veljavnega Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Zagorje ob Savi in ukrepi za varovanje podzemne vode, ki so navedeni v študiji Analiza tveganja za onesnaževanje vodnega telesa podzemne vode zaradi gradnje in obratovanja prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, št. 7875, iz junija 2012, dop. avgust 2012, izdelovalec Projekt, d. d., Nova Gorica.

(3)Pri gradnji in vzdrževanju prenosnega plinovoda na vodovarstvenem območju se upošteva:

-        med gradnjo se čim bolj preprečita izlitje in izpiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v podtalnico. Pri tem se upošteva prejšnji člen;

-        gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin. Izkop gradbene jame ni dovoljen ob močnih padavinah, ko so mogoči največje izpiranje odprtih tal in prodor onesnaženja v omočeni del vodonosnika ter prodor kanaliziranih vod v odprti gradbeni izkop;

-        opredeli se višja raven varnosti plinovoda, tako da je njegova predvidena življenjska doba čim daljša oziroma bo potrebno čim manj vzdrževalnih del;

-        gradbišče mora biti organizirano tako, da je verjetnost onesnaženja kar najmanjša;

-        posegi v tla naj se izvajajo tako, da bo prizadeta čim manjša površina tal. Posegi v tla se opravljajo pod stalnim nadzorom vodje gradbišča;

-        za začasne prometne in gradbene površine se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, določene pred začetkom izvajanja del;

-        pri gradnji se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila in naprave; predvsem je treba redno preverjati morebitno puščanje motornega olja;

-        parkirišče na gradbišču za delovne stroje in naprave ter prostor za vzdrževanje vozil in strojev na vodovarstvenih območjih nista dovoljena. Prav tako niso dovoljena začasna skladišča za gorivo in mazivo ali gradbena kemična sredstva;

-        gorivo za stroje je treba dovažati sproti in po potrebi. Oskrba delovnih strojev in naprav z gorivom na gradbišču, ki je na vodovarstvenem območju, ni dovoljena;

-        sanitarije na gradbišču, razen kemičnih stranišč ali sanitarij z odvajanjem v kanalizacijo, niso dovoljene;

-        ob morebitni nesreči z razlitjem nevarnih tekočin ali razsutjem drugega materiala je treba onesnaženo zemljino takoj izkopati, jo začasno uskladiščiti na ustrezno mesto ter predati pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki;

-        izvajalec gradbenih del mora izdelati projekt ureditve gradbišča, iz katerega je razviden položaj gradbiščne ograje, prevoznih poti, pisarn, sanitarij in garderob, skladišč, odlagališč materiala, popis gradbenih strojev, podatki o komunalnih priključkih, načinu črpanja morebitne vode iz gradbene jame;

-        odvodnjavanje manipulativnih površin nadzemnih objektov plinovoda se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje vodnih virov, in s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda;

-        če se med gradnjo ugotovijo poškodbe kanalizacije ali drugega infrastrukturnega objekta, ki bi lahko imele negativne posledice za podzemne vode, se od vzdrževalca te kanalizacije ali ustrezne službe zahteva, da jih odpravi;

-        izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo na območje opravljanja del pri gradnji predvidenega plinovoda, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode. Ob morebitni nesreči oziroma nevarnosti izliva nevarne snovi v podtalnico je potrebno takojšnje ukrepanje. Onesnaženi material se takoj odstrani, o nesreči se obvestita upravljavec vodnega vira in pristojni center za obveščanje;

-        med gradnjo se zagotovi hidrogeološki nadzor;

-        po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč, ki so nastali med gradnjo.

(4)Pri gradnji in vzdrževanju prenosnega plinovoda na območju poplavnih voda se upoštevajo ukrepi, ki so navedeni v naslednjih elaboratih: Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, IZVO-R, projektiranje in inženiring, d. o. o., št. projekta E47-FR/12, september 2012, in Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju trase načrtovanega prenosnega plinovoda R25A/1 Trojane–Hrastnik, DHD, d. o. o., št. projekta 97, september 2012.

(5)Ureditve na poplavnih območjih se načrtujejo tako, da pri gradnji in vzdrževanju plinovoda ob poplavi ni škodljivega vpliva na vode in vodni režim. Predvsem se upošteva:

-        med napovedanimi obsežnimi padavinami se dela ne opravljajo;

-        plinovodna cev na območju poplavnih voda se obteži proti vzgonu z betonskimi jahači;

-        nasipanje terena na trasi predvidenega poteka plinovoda glede na obstoječe kote terena ni dovoljeno; po končani gradnji se teren vrne v prvotno reliefno stanje;

-        postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala v struge vodotokov nista dovoljeni.

Med gradnjo se zagotovi varstvo zraka z izvajanjem naslednjih ukrepov:

-        preprečevanje nenadzorovanega raznašanja gradbenega materiala z gradbišča in odlagališč s prevoznimi sredstvi. Ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov;

-        preprečevanje prašenja z odkritih delov trase, prometnih in manipulativnih površin, odlagališč materiala in gradbišča. Ukrep zahteva skladiščenje sipkega materiala stran od stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje tega materiala ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nenadzorovano raznašajo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših prevoznih poti za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (odlagališč, nasipov, vkopov);

-        upoštevanje emisijskih norm v skladu z zahtevami predpisov, ki urejajo emisije pri začasnih gradbenih objektih, uporabljenih gradbenih strojih in prevoznih sredstvih. Ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibnih gradbenih strojev in prevoznih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje;

-        izklop motorja, če se prevozna sredstva in delovne naprave ustavijo za daljši čas.

(1)Med gradnjo se:

-        uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev v skladu s predpisi o emisijah hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

-        delovne naprave in prevozna sredstva, če se ne uporabljajo (npr. ob daljših postankih tovornjakov), izklopijo,

-        hrupna dela opravljajo med 7. in 19. uro,

-        prevozne poti na gradbišče določijo tako, da čim bolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij,

-        drevesa podirajo ter gradbena in montažna dela na gozdnih območjih opravljajo zunaj obdobja gnezditve in valjenja ptic.

(2)Med obratovanjem se pri prevozu upoštevajo enaki pogoji kot med gradnjo.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v več etapah, pri čemer mora biti posamezna etapa funkcionalno dokončana. Posamezna etapa je lahko razdeljena na več podetap, ki morajo predstavljati funkcionalno zaključeno celoto.

(2)Prva etapa gradnje je gradnja plinovoda od RP Trojane do MRP TET.

(3)Plinovod od MRP TET do zaporne postaje TET se zgradi kot neodvisna etapa po dokončanju prve etape. Gradnja tega plinovoda ni povezana z gradnjo odsekov od MRP TET do MRP Hrastnik.

(4)Plinovod od MRP TET do SOČP Prapretno se gradi po dokončanju prve etape.

(5)Plinovod od SOČP Prapretno do MRP Hrastnik se gradi po dokončanju plinovoda od MRP TET do SOČP Prapretno.

(6)Gradnja novih objektov in dograditev obstoječih objektov iz 3. člena te uredbe se lahko izvede v posameznih samostojnih etapah, neodvisno od prejšnjih etap.

(7)Vsaka etapa se zgradi v celoti, vključno z vsemi funkcionalnimi objekti na trasi posameznega plinovoda.

(1)Vsaki dve leti je treba zagotoviti čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor v skladu s predpisi zagotovi odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem preizkusu se zagotovi izpolnjevanje vseh pogojev z vidika varstva okolja. Postopek čiščenja odobrita inšpektorata, pristojna za zdravje ter okolje in prostor.

(2)Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev, kot je določeno v poročilu o vplivih na okolje.

(3)Med gradnjo se opravljajo arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na območjih kulturne dediščine, nadzor na ekološko pomembnih območjih, nadzor nad ustreznim ravnanjem s humusom na najboljših kmetijskih zemljiščih, nadzor nad določanjem velikosti in kakovosti poseka rastja, nadzor nad čim manjšo porabo prostora za gradnjo, nadzor nad takojšnjo renaturacijo okrnjenih površin po končanju gradbenih del, nadzor nad hrupom.

(4)Med gradnjo se zagotovi stalen geološko-geomehanski nadzor.

(5)Med gradnjo se na vodovarstvenih območjih zagotovita pogostejše izvajanje monitoringa prisotnosti mineralnih olj in hidrogeološki nadzor.

(6)Med opravljanjem del investitor zagotovi spremljanje in nadziranje stanja na gradbišču.

(7)Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.

(8)Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za dostopnost podatkov.

(1)Gradbišče se uredi v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta.

(2)Med izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z dostopnimi potmi za gradnjo in lokacijami odlagališč. Trase dostopnih poti in lokacije odlagališč se izberejo tako, da čim manj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in sedanje ureditve.

(3)Odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.

(4)Za postavitev začasnih objektov za potrebe gradnje ter shranjevanje cevi in drugega gradbenega materiala so poleg delovnega pasu plinovoda predvidene še dodatne površine, in sicer v:

-        Orehovici površina 4 774 m2,

-        Izlakah površina 1 690 m2,

-        Retjah površina 11 630 m2.

(5)Med gradnjo se zagotovi komunalna in energetska oskrba objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav.

(6)Med gradnjo se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.

(1)Investitor pred začetkom gradnje evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Investitor plinovoda mora pred začetkom gradnje z upravljavci infrastrukture skleniti pisni dogovor, v katerem se evidentira stanje obstoječe infrastrukture, opredeli način ravnanja z njo med gradnjo plinovoda in določi stanje infrastrukture po končani gradnji.

(2)Stroške vseh zaščit in prestavitev, potrebnih zaradi gradnje načrtovanega plinovoda, krije investitor plinovoda.

(3)Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve in predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za primopredajo vseh prestavljenih odsekov cest, javne razsvetljave, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, ne bo prevzel v upravljanje. Po končani gradnji morajo upravljavci predano infrastrukturo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijska vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in elektronsko komunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe, pod pogojem da z njimi soglaša upravljavec plinovodnega omrežja.

(2)V poslovno-proizvodni coni Svea v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi so na območju državnega prostorskega načrta dovoljene začasne ureditve (skladišča lesa in drugega materiala) in izvedba zunanje ureditve terena brez elementov, ki jih med gradnjo plinovoda ne bi bilo mogoče odstraniti.

(3)Na območju čistilne naprave Trbovlje so na območju državnega prostorskega načrta dovoljene izvedba zunanje ureditve terena brez elementov, ki jih med gradnjo plinovoda ne bi bilo mogoče odstraniti, in ureditve za potrebe čistilne naprave.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 1988 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/86 in 2/90) in prostorskih sestavinah družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/86), oboje za območje Občine Lukovica, dopolnitev 1996, 1999, 2004 (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/96, 3/96, 5/97, 6/99, 4/03 in 6/04),

-        Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 65/11),

-        Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega 1997, in družbenega plana občine Trbovlje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega 1997 (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/86, 13/98 in 24/03),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica št. 9/04, 9/05 in 1/07),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega plana za območje Občine Hrastnik, dopolnitev v letu 2002 (Uradni list RS, št. 78/98 in 55/02),

-        Zazidalni načrt SVEA (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/96 in 4/01),

-        Ureditveni načrt IGM (Uradni vestnik Zasavja, št. 20/96 in 3/01),

-        Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistilne naprave Zagorje (Uradni list RS, št. 57/05),

-        Ureditveni načrt za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec rudnika Zagorje (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 14/99 in 17/03),

-        Ureditveni načrt za kamnolom Borovnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 21/03),

-        Zazidalni načrt Izlake (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/86),

-        Zazidalni načrt za območje industrijskega kompleksa ETI Elektroelement Izlake (Uradni vestnik Zasavja, št. 10/99 in 53/09),

-        Prostorsko ureditveni pogoji za del občine Zagorje ob Savi – PUP2, odlok št. 35203-4/95 (Uradni vestnik Zasavja, št. 15/98, Uradni list RS, št. 57/05),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje centralne čistilne naprave – O 6/1 – CČN (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/87),

-        Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo križišča Sušnik v Trbovljah (Uradni vestnik Zasavja, št. 7/94),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja E7/1 do E7/7, R7/1, R10/1, O7/2, P7/3, P7/4 – pridobivalne površine rudnika (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/94),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 6 – Zasavje (S6/1 – Retje, K6/1 – Retje, G6/1 nad žago, G6/2 – Hrib nad Savo) (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/95),

-        Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Hrastnik (Uradni list RS, št. 30/03, Uradni vestnik Zasavja, št. 4/07 in 19/09),

-        Prostorski ureditveni pogoji Občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja, št. 18/87, 12/00, 8/01, 3/04, 17/04, 21/05, 24/06, 8/08 in 19/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00729-24/2013 Ljubljana, dne 23. maja 2013 EVA 2013-2430-0023 Vlada Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek l.r. Predsednica Območje državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R25A/1 Trojane-Hrastnik