Uredba o državnem prostorskem načrtu za obvoznico Tolmin

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za obvoznico Tolmin (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v februarju 2013 pod številko naloge J-7/11 izdelal Acer Novo mesto, d. o. o., Novo mesto.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Tolmin.

(3)Postopek priprave tega državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12), pri čemer postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden.

(4)Oznake, navedene v 6., 8., 10., 11., 12., 13., 20. in 28. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z novogradnjo obvoznice Tolmin (v nadaljnjem besedilu: obvoznica) in prestavitvijo ali zaščito objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture.

(2)Vse ureditve, povezane z novogradnjo obvoznice Tolmin, so razvidne iz ureditvene situacije. Vse ureditve, povezane s prestavitvijo ali zaščito objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture, so razvidne iz zbirne situacije komunalnih vodov in naprav.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Tolmin (2248): 473, 474, 476/2, 476/1, 477/1, 477/2, 478/1, 478/2, 479, 480/1, 480/2, 480/3, 481, 482, 484/1, 484/2, 534/1, 534/113, 534/114, 539/1, 540/1, 540/3, 541/1, 544/1, 544/2, 544/3, 545/3, 545/5, 545/6, 545/7, 545/8, 545/9, 545/10, 545/11, 545/12, 546/1, 548/1, 549, 556/5, 556/8, 556/10, 557/1, 557/2, 558/1, 558/2, 561/1, 561/2, 561/3, 576/1, 578/1, 578/2, 579/3, 582/1, 1107/1, 1107/2, 1155/1, 1158/1, 1159/1, 1159/2, 1160/1, 1160/2, 1161, 1162, 1164, 1166/1, 1166/2, 1167,1168, 1169, 1170, 1171/1, 1171/2, 1172/1, 1172/2, 1173, 1174, 1175, 1176/1, 1176/2, 1180/1, 1180/3, 1180/4, 1180/5, 1183/1, 1183/2, 1184/4, 1184/5, 1184/7, 1185, 1186/1, 1187/1, 1191, 1193, 1194, 1195/1, 1195/2, 1195/3, 1196/1, 1196/2, 1197, 1225/2, 1254, 1260/2, 1261, 1293/1 in 1293/6;

-        k. o. Poljubinj (2247): 206/1, 208/1, 208/2, 208/5, 208/6, 209/1, 209/4, 209/5 in 1135/1.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Načrt parcel).

Na območju državnega prostorskega načrta je glede na zasedbo zemljišč opredeljena naslednja raba zemljišč:

-        zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z izgradnjo obvoznice, so območja izključne rabe za prometno infrastrukturo, na katerih sta dovoljeni le gradnja in vzdrževanje cest in s tem povezanih ureditev ter ureditve, ki so določene v 22. členu te uredbe;

-        zemljišča na območju čistilne naprave pri Tolminki, vključno z zemljišči pod načrtovanim mostom, razen površin, na katerih se načrtujejo opore mostu, so zemljišča, na katerih raba ostane nespremenjena.

Trasa obvoznice se začne pri pokopališču v km 1.070 po banki cestnih podatkov na obstoječi glavni cesti G2-102/1040 Peršeti–Most na Soči (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta) in se z zveznim potekom usmeri proti jugovzhodu. V km 0.110 se v krožnem križišču K1 nanjo navežeta dostopa ceste do pokopališča na jugu in do poslovne cone na severu. V križišču K2 v km 0.247 se nanjo priključi prestavljena obstoječa glavna cesta. Trasa se nadaljuje prek kmetijskih površin proti Ježi, se odkloni proti vzhodu in se s križiščem K3 v km 1.251 križa z Dijaško ulico. Nato obvoznica prečka reko Tolminko, se na njenem levem bregu s krožnim križiščem K4 v km 1.482 priključi na glavno cesto in zaključi v km 3.615 v osi glavne ceste.

(1)Obvoznica je načrtovana kot dvopasovnica z nivojskimi križišči. Dolžina obravnavanega odseka znaša 1 483 km.

(2)Vertikalni in horizontalni tehnični elementi obvoznice zunaj območja naselja upoštevajo projektno hitrost 70 km/h.

Na trasi obvoznice se izvedejo naslednji nivojski priključki:

-        K1 krožno križišče s priključkoma za pokopališče in bencinski servis v km 0.110,

-        K2 križišče – priključek prestavljene obstoječe glavne ceste v km 0.248,

-        K3 križišče z Dijaško ulico v km 1.251 in

-        K4 krožno križišče na glavni cesti v km 1.483.

Zaradi gradnje obvoznice se v skupni dolžini 320 m prestavi Dijaška ulica, ki se ureja z elementi za projektno hitrost 50 km/h.

(1)Ob desnem robu obvoznice se na odseku od začetka trase do križišča K2 izvede dvosmerna kolesarska steza in se naveže na večnamensko pot.

(2)Ob trasi prestavljenega odseka glavne ceste se na desni strani od križišča K2 proti središču naselja izvede steza za mešan promet pešcev in kolesarjev v širini 2,5 m z navezavo na obstoječi hodnik za pešce.

(3)Vzdolž prestavljene Dijaške ulice se na vzhodni strani izvede pločnik, ki se v bližini križišča K3 odcepi od nje in nato izvennivojsko križa obvoznico. Pločnik se spušča po pobočju denivelirano glede na niveleto Dijaške ulice s podesti in z vzdolžnim nagibom 6 %. Ob pločniku se postavi varnostna ograja.

(4)Ob desnem robu obvoznice se na odseku od križišča K2 do km 0.750 izvede večnamenska pot v širini 3,5 m, ki se v nadaljevanju naveže na obstoječo pot.

Na obvoznici in na prestavitvah kategoriziranih in nekategoriziranih cest se zaradi gradnje obvoznice izvedejo naslednji cestni objekti:

-        most čez Tolminko na odseku od km 1.267 do km 1.444, približne dolžine 177 m, širine 2 × 3,50 m, brez opor v strugi in brez lokalnih zožitev v strugi, tako da svetla odprtina zagotavlja prevodnost 100-letnih visokih voda z varnostno višino najmanj 50 cm. Raster opor mostu se v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja določi tako, da delovanje čistilne naprave ne bo onemogočeno. Ležišča opor na stiku z brežino visokovodnega dela profila se zavarujejo pred poškodbami zaradi erozije z odbijači iz večjih skal in z oblogo brežin;

-        podhod pod obvoznico v km 0.720 z izvedbo poti za pešce in kolesarje z elementi, ki omogočajo tudi neovirano gibanje funkcionalno oviranim osebam. Levo od obvoznice se dostopna klančina naveže na obstoječo pot, poteka ob nasipu vzdolž obvoznice, jo v podhodu prečka in nato poteka vzporedno z večnamensko potjo na desni strani obvoznice ter se na koncu naveže na obstoječo javno pot JP 922311 Pod Brajdo–Kostnica–Dijaška ulica. Podhod se zgradi kot škatlasti okvir dolžine približno 16 m in s svetlo odprtino širine 4,0 m in višine 2,5 m. Podhod se opremi s cestno razsvetljavo. Dolžina poti za pešce in kolesarje znaša približno 177 m, ob njej se uredijo počivališča na razdalji približno 30 m ali na mestih, kjer se spremeni smer gibanja;

-        podporni zid se zgradi ob priključnem kraku prestavljene glavne ceste v križišču K2. Za povezavo med dvoriščema objektov Trg tigrovcev 5 in Trg tigrovcev 1 se obstoječe stopnišče nadomesti z novim.

(1)Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča se izvede s prečnimi in vzdolžnimi skloni, ki so pred ponikanjem ali odvajanjem v vodotok speljane prek vgrajenih lovilcev olj, skladnih s standardom SIST EN 858-2.

(2)Na odseku od km 0.000 do km 0.260 se izvede kontrolirana odvodnja. Zajem vode se izvede prek požiralnikov z vtokom pod robnikom, ki se nato posamično ali v skupnih kanalih vodijo na južno stran ceste, kjer se izvedejo ponikovalni jarki in ponikovalnice.

(3)Na odseku od km 0.260 do km 0.900, kjer cesta poteka v plitvem vkopu, se izvede delno kontrolirana odvodnja. Na severovzhodni strani ceste se izvede mulda z drenažnim dnom, voda se prek vtočnih jaškov zajema in vodi v ponikanje. Ponikovalnice se posamično povežejo s perforiranimi cevmi v drenažnem nasutju. Padavinske vode na jugozahodni strani nasipa se zajamejo s koritnico in vodi v ponikovalnice na severni strani nasipa. Na južni strani obvoznice se padavinska voda s cestišča obvoznice in večnamenske poti odvaja v prostor med njima, kjer se predvidi ponikanje prek vtočnih jaškov s peskolovi. Na odseku od km 0.760 do km 0.900 se vode z vozišča odvajajo v koritnico.

(4)Na odseku od km 0.900 do km 1.220 se izvede kontrolirana odvodnja. Zaledne vode in voda s cestišča se zajemajo z obojestranskimi koritnicami, iz katerih se voda prek vtočnih jaškov vodi pod voziščem in južnim nasipom do prostozračnih kanalet, ki na dnu strmine vodijo v vtočne jaške.

(5)Odvodnjavanje podhoda v km 0.720 in poti za pešce in kolesarje se izvede prek ponikovalnic.

(6)Prestavljena Dijaška ulica in območje križišča K3 se odvodnjavata kontrolirano. Padavinske vode se zajemajo s kanaletami in požiralniki. Ti se združijo v skupnem meteornem kanalu, ki poteka v smeri sever–jug do predvidenega ponikovalnega polja.

(7)Na odseku od km 1.280 do km 1.400 se odvodnjavanje mostu izvaja z izvedbo meteorne kanalizacije, ki se spelje prek lovilca olj v reko Tolminko.

(8)Na območju krožnega križišča K4 se izvede razpršena odvodnja z izjemo osrednjega dela, na katerem se izvedejo požiralniki s peskolovi in lovilcem olj s skupnim iztokom v Tolminko v bližini in dolvodno od predvidenega mostu.

(9)Vsi vtočni jaški se opremijo s peskolovi.

(10)Na območjih vkopov se s sistemom odvodnjavanja prepreči morebitno zadrževanje padavinske vode.

(11)Med gradnjo se zagotovi ureditev površinskega odtoka z utrditvijo in zatravitvijo vkopnih in nasipnih brežin ter drugih površin.

(12)Če bo oskrba transportnih vozil in drugih naprav potekala na območju gradbišča, na prevoznih in drugih delovnih površinah, se te površine uredijo tako, da ne bo mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla. Ploščad za pretakanje goriva in za pranje vozil ali mehanizacije mora biti izvedena kot neprepustna skleda, tako da se ulovi celotna morebitno izlita količina goriva ali vode za pranje.

(1)Obvoznica na odseku od km 0.600 do km 0.770 poteka v delnem vkopu, na odseku od km 0.350 do km 0.910 pa se na severovzhodni strani izvede nizek nasip. V nadaljevanju se trasa vzpenja vzdolž območja Ježe in na odseku do Dijaške ulice poteka v obojestranskem vkopu, tako da se ponovno vzpostavi videz pobočja ježe in zagotovi čim manjša vidnost ceste s sotočja in rekreacijskih površin. Križišče K4 se uredi na nizkem nasipu.

(2)Vkopne in nasipne brežine vzdolž trase obvoznice, poti za pešce in kolesarje ob načrtovanem podhodu in priključnih cestah se uredijo z naklonom brežine do 1:1,5.

(3)Na odseku od km 1.100 do km 1.140 se nasip oblikuje z nekoliko strmejšim nagibom na zgornjem delu, zaščita brežin v bližini kablovoda visoke napetosti in pod pešpotjo vzdolž Dijaške ulice se izvede z roliranjem.

(4)Vkopne brežine se na odseku obvoznice med km 0.920 in km 1.220 izvedejo z vmesnimi bermami širine 2,0 m na vsakih 3,0 do 5,0 m višine vkopa. Horizontalni in vertikalni potek berm se prilagodi poteku zgornjega roba vkopa in se ne izvede geometrijsko pravilno ali vzporedno z voziščem.

(5)Zgornji deli brežin vkopov in spodnji deli brežin nasipov se zvezno speljejo v obstoječi okoliški teren.

(6)Brežine vkopov in nasipov se utrdijo in protierozijsko zaščitijo.

(1)Na območju mostu se brežine zavarujejo ob upoštevanju vlečnih sil v strugi. Navezava načrtovanih vodnih ureditev na obstoječe brežine se izvede brez lokalnih zožitev ali razširitev.

(2)Brežine Tolminke in terase nad njo se dodatno zavarujejo z masivno kamnito betonsko zložbo zaradi zagotavljanja poplavne in erozijske varnosti. Na preostalih delih se ureditev brežin načrtuje sonaravno, z uporabo kamna, lesa in vegetacijske zaščite.

(3)Ureditve na priobalnem zemljišču in v varovalnem pasu obvoznice se načrtujejo tako, da omogočajo izvajalcu javne službe prehod vzdolž vodotoka za izvedbo vzdrževalnih in drugih del.

(4)Na poplavnem območju vodotokov Soča in Tolminka se pred erozijo in posledično poškodbami zavarujejo ležišča opornikov na stiku z brežino visokovodnega dela profila (odbijači iz večjih skal in obloga brežin). Za preprečitev posledic nihanja dna (dotok proda in erozija) se zložbe temeljijo 1,5 m pod srednje dno. Dolvodno od vzhodnega opornika se za preprečitev povečane erozije desne brežine nekaj 10 m pod mostom brežina intenzivno zasadi z obvodno vegetacijo.

Na trasi obvoznice se porušita dva objekta:

-        gospodarski objekt na parceli št. 578/1, k. o. Tolmin, in

-        gospodarski objekt na parceli št. 1195/1, k. o. Tolmin.

Na območju državnega prostorskega načrta ni dovoljena gradnja antenskih stolpov.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta, razen na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, na vodnih zemljiščih in najboljših kmetijskih zemljiščih ter na stičnih območjih, za katera se uporabljajo določbe 22. člena te uredbe, je v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj in uporabe, dovoljeno postaviti ali urediti pešpoti, kolesarske poti, gozdne in poljske poti, postajališče za kratkotrajno ustavljanje avtobusov in nadkrite čakalnice, pomožne komunalne objekte v javni rabi, transparente in obešanke na drogu javne razsvetljave.

(2)Postavitev objektov iz prejšnjega odstavka je dopustna ob pogoju, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta.

Na območju čistilne naprave so dopustne prostorske ureditve za posodobitev in delovanje čistilne naprave, ki ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta.

Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno vzdrževanje objektov.

(1)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin, vkopov in nasipov ter drugih prostih površin v obcestnem prostoru in obvodnem prostoru.

(2)Ureditev obcestnega prostora obvoznice, ki se opredeli z novo parcelacijo po sprejetju te uredbe, se prilagodi obstoječim in načrtovanim ureditvam na stičnih območjih.

(3)Pri oblikovanju reliefa se zagotovijo zvezne navezave vkopnih in nasipnih brežin na okoliški teren. Na območju ježe in na pobočjih nad Tolminko se oblikujejo neporavnane brežine s spreminjajočim se nagibom, da se zagotovi čim naravnejša podoba obcestnega prostora.

(4)Rastje se odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Odstranjena vegetacija se nadomesti z zasaditvami lokalno značilnih avtohtonih vrst grmovnic in dreves. Med gradnjo poškodovano rastje se sanira. Z zasaditvami se utrdijo tla in zagotavlja vpetost načrtovanih ureditev v prostor ter oblikuje vozniku pregleden obcestni prostor. Pri vseh novih zasaditvah se upoštevata optično vodenje in prometna varnost. Z zasaditvami se oblikujejo zelene pregrade med obvoznico in okoliško poselitvijo. Zasaditev obcestnega prostora se izvede z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, vnašanje tujerodnih vrst ni dovoljeno. Vse površine v obcestnem prostoru se zatravijo s semenom travniških rastlin z okoliških travnikov.

(5)V bližini križišča K2 se preuredi dostop do pokopališča, tako da se oblikuje nov vstopni ambient s prestavitvijo kamnitih skulptur, ki se med gradnjo odložita na zavarovan prostor. Izvede se pot v asfaltu, z obojestransko muldo, ki se pred skulpturama zaključi z manjšo krožno ploščadjo. Ta se oblikovno navezuje na vstopni del pokopališča. Pot od ploščadi proti pokopališču se ohrani v peščeni izvedbi, z robnikom in nizko striženo živo mejo. Pot od prehoda za pešce do vrat v pokopališče se izvede z manj kot 6 % naklonom, z vmesnimi počivališči.

(6)Vzdolž nasipa na odseku, na katerem obvoznica poteka v delnem vkopu, se zasadi drevored visokoraslih listavcev. Na južni strani se obcestni prostor zatravi. Zasaditev drevnine se omeji samo na nadomestne zasaditve v okviru drevesnih in grmovnih živic in na načrtovane drevoredne poteze, ki so prikazane na ureditveni situaciji.

(7)Vkopne brežine vzdolž poti in klančine za kolesarje in pešce pri podhodu se zatravijo in zasadijo s pokrovnimi rastlinami.

(8)Brežine vkopov in nasipov se zasadijo z avtohtono drevnino z upoštevanjem naravnega vzorca, tako da se zagotovi podoba naravne brežine ježe.

(9)Za ozelenitev in prekrivanje utrditev brežin reke Tolminke, kamnitih oblog ter podpornega zidu se zasadijo vzpenjavke.

(10)Krožni križišči K1 in K4 se z oblikovanjem reliefa in zasaditvami, lahko tudi s skalami ali skulpturami, uredita kot prepoznavni točki ob vstopu v območje mesta Tolmin, pri čemer se zagotavlja preglednost na vozišču.

(11)Vsi odseki obstoječih cest in poti, območja rušenja objektov ali drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

(1)Most, prestavitev Dijaške ulice, podhod pod obvoznico, križišča in cestna oprema se oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja in v skladu z značilnostmi urbane strukture in krajinsko podobo prostora.

(2)Načrtuje se ločna konstrukcija mostu, ki se izvede z monolitno armirano betonsko konstrukcijo s podporniki. Centralni del premostitve tvori svetli razpon loka v približni dolžini 52,0 m.

(3)Ograja na mostu prek Tolminke se izvede v dimenzijah in tako, da preprečuje prevrnitev vozila. Na voziščni strani se namesti jeklena varnostna ograja.

(4)Oblikovanje konstrukcije mostu ter ograj, cestne razsvetljave in druge urbane opreme na objektu se izvede ob upoštevanju krajinske podobe Tolminke in mestnega prostora Tolmina, tako da se oblikuje nova prvina prepoznavnosti mesta Tolmin.

(5)Oblikovanje konstrukcije podhoda se načrtuje z uporabo elementov, materialov in barv, ki so oblikovno usklajeni z urbano opremo na območju obvoznice, svetilke se oblikovno smiselno uskladijo s svetilkami cestne razsvetljave.

(6)Oblikovanje drogov in svetilk cestne razsvetljave se prilagodi značilnostim urbanističnih ureditev in urbane opreme ob obvoznici ter na okoliških območjih.

(1)Stična območja načrtovanih ureditev z ureditvami lokalnega pomena so površine med robom načrtovanih ureditev in mejo državnega prostorskega načrta, ki mejijo na ureditve lokalnega pomena.

(2)Na stičnem območju ob obvoznici so dopustni objekti in ureditve:

-        preoblikovanje reliefa, tako da se izvedejo zvezno oblikovane površine med načrtovanimi ureditvami ter objekti in ureditvami lokalnega pomena,

-        poti, dostopi in dovozi ter utrjene površine brez neposrednih navezav na obvoznico,

-        gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: ograj, škarp in opornih ter podpornih zidov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme,

-        zasaditev drevoredov ali druge vegetacije.

(3)Vse ureditve na območjih iz tega člena se izvedejo z elementi, ki zagotavljajo, da se na cestah, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, zagotavlja varnost v cestnem prometu ter da se ne poslabšajo pogoji za izvedbo in rabo prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom. S temi ureditvami mora soglašati upravljavec obvoznice.

(1)Zaradi gradnje obvoznice Tolmin se prestavijo, zamenjajo ali zaščitijo omrežje, objekti in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.

(2)Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3)Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ali lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4)Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca ali lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.

(5)V času gradnje se ob prestavitvah in drugih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi nemotena oskrba ali obratovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(6)Zagotovi se odstranitev vodov porušene gospodarske javne infrastrukture.

(7)Investitor cest, ki se gradijo, mora preureditev obstoječega infrastrukturnega omrežja objektov in naprav izvesti v obsegu obstoječih zmogljivosti.

(8)Projektiranje in izvedba križanj ter vzporednih potekov s komunalnimi, energetskimi, telekomunikacijskimi in prometnimi objekti morata potekati v skladu s tistimi projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta.

(9)Prestavitve in križanja načrtovanih ureditev z obstoječimi in načrtovanimi vodi in napravami gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidne iz zbirne situacije komunalnih vodov in naprav.

Na mestih prečkanja načrtovanih ureditev z obstoječimi vodovodi se izvedejo prestavitve ali zaščita vodovodnih cevi.

(1)Na mestih poševnih križanj in poteku načrtovanih ureditev po trasah obstoječe kanalizacije se izvedejo prestavitve kanalizacije ali ustrezna zaščita kanalizacijskih cevi.

(2)Prestavitev kanalizacijskih vodov se izvede tako, da se ne poslabšajo obstoječe hidravlične razmere.

(1)Na mestih prečkanj načrtovanih ureditev z obstoječimi podzemnimi nizkonapetostnimi in visokonapetostnimi elektroenergetskimi vodi se izvede njihova prestavitev.

(2)Vsi načrtovani elektroenergetski vodi se položijo v električno kabelsko kanalizacijo.

(3)Na odseku med km 1.040 in 1.140, kjer se obvoznica približa obstoječemu daljnovodu 2 × 110 kV Tolmin–Kobarid, znaša najmanjša dopustna višina vodnikov nad najbližjim delom cestnega telesa 7 m pri najneugodnejših obtežnostnih razmerah.

(4)Načrtovane ureditve ne smejo poslabšati dostopnosti do stojnih mest daljnovoda 2 × 110 kV Tolmin–Kobarid.

(5)Stojno mesto SM4 se pred morebitnimi trki avtomobilov z obstoječo konstrukcijo zaščiti z jekleno varnostno ograjo.

(6)Za napajanje cestne razsvetljave križišč K3 in K4 ter podhoda pod obvoznico in čistilne naprave Tolmin se v km 1.232 izvede nova transformatorska postaja Obvoznica Tolmin.

(1)Na mestih prečkanja načrtovanih ureditev z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi se izvede njihova prestavitev.

(2)Vsi telekomunikacijski vodi se položijo v telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo.

(1)Cestna razsvetljava se uredi na območju trase obvoznice od začetka trase do križišča K2 in na odseku od križišča K3 do križišča K4, na vseh štirih križiščih, ob Dijaški ulici, pešpoti in večnamenski poti.

(2)Napajanje cestne razsvetljave se izvede prek posameznih priključnih omaric in nizkonapetostnih elektroenergetskih priključkov.

(3)Na območju križišča K2 se uredi semaforizacija. Vsi vodi se položijo v kabelsko kanalizacijo.

(1)Parcelacija se izvede skladno s prikazom v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Načrt parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za njeno varstvo.

(2)Če se med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.

(3)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:

-        EŠD 24519 Tolmin – spominsko znamenje talcem: spomenik se zaradi prestavitve Dijaške ulice postavi na novo lokacijo v neposredni bližini obstoječe, uredi se nov ambient spomenika, tako da bo dostopen s pešpoti. Znamenje se postavi z licem proti pešpoti. Spomenik se med gradnjo odloži na zavarovan prostor. Ureditev in natančna lokacija spomenika se v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določita v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine;

-        EŠD 4069 Tolmin – cerkev sv. Urha: ureditve obcestnega prostora v vidnem stiku cerkve se določijo v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.

(4)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev, tako da se z gradnjo ne prizadenejo naravno ohranjena območja, na katerih niso predvideni posegi ali gradbišče.

(2)Opore mostu prek Tolminke se od roba brežine odmaknejo najmanj 5 m. Na brežinah Tolminke se posegi omejijo na čim manjši obseg in se v čim večji meri izvajajo sonaravno, tako da je omogočena rast vodnega in obvodnega rastlinja. Izjema so primeri, ko je izvedba ureditve brežine nujna zaradi zagotavljanja poplavne in erozijske varnosti.

(3)Ureditve brežin Tolminke se izvajajo izključno sonaravno, razen v primeru, ko je izvedba ureditve brežine nujna zaradi zagotavljanja poplavne in erozijske varnosti.

(4)Za osvetljevanje cestišča se uporabijo zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, da se povzroči čim manjše svetlobno onesnaženje (npr. halogenska svetila).

(1)Zagotovi se najmanjši možni obseg poseganja na kmetijske površine, tako da je kmetijska dejavnost motena v najmanjšem možnem obsegu. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih in upoštevajo drugi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodb sosednjih zemljišč.

(2)Med gradnjo in po njej se zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. Po končanih gradbenih delih se na zemljiščih, ki so začasno izvzeta iz kmetijske rabe, vzpostavi prvotno stanje.

(3)Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin.

(4)Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se poleg že navedenih pogojev upošteva tudi naslednje:

-        v neposredni bližini posegov se v največji možni meri ohrani obstoječa gozdna zarast;

-        prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti na območju državnega prostorskega načrta;

-        sečnje gozda se izvedejo strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove;

-        za sanacijo in nadomestne zasaditve se uporabljajo avtohtone vrste drevnine;

-        izvaja se redno čiščenje invazivnih vrst rastlin (npr. robinija) prvih pet let po gradnji.

(1)Na območju načrtovanih posegov se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da je obseg uničenja in poškodb tal čim manjši in da se preprečijo onesnaženja s škodljivimi snovmi. Zagotovi se sprotno rekultiviranje območij večjih posegov. Med gradnjo razgaljene površine se po končanih zemeljskih delih zatravijo in protierozijsko zaščitijo.

(2)Ves rodovitni del tal, ki se odstrani na območju načrtovanih posegov, se nameni za rekultivacijo in izboljšanje kmetijskih zemljišč slabše kakovosti v bližini načrtovanih ureditev. Zagotovita se ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal. Rodovitni del tal se odstrani in odloži tako, da se ohranita njegova plodnost in količina. Višina deponije ne sme presegati višine 1,5 m, tla se skladiščijo najmanjši možni čas.

(3)V zemeljske nasipe in tampone se ne vgrajujejo materiali, iz katerih bi se lahko izprale ali izlužile snovi, ki bi onesnažile tla, geosfero in posledično podzemno vodo.

(1)Posegi v struge in brežine reke Tolminke se lahko izvajajo le v obsegu, določenem z 11., 14. in 31. členom te uredbe.

(2)Med gradnjo se zagotovi, da ob poseganju v brežine v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.

(3)Na sistem odvodnjavanja se ne priključi noben iztok sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) voda.

(4)Med gradnjo se preprečijo kakršna koli onesnaženja vodotokov in neposredni posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine, prav tako ne sme priti do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodo ter do spiranja zemljine, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Pranje gradbenih strojev se lahko izvaja izključno na za to predvideni ploščadi, ki je izvedena kot neprepustna skleda.

(5)Na celotnem območju gradbišča se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod, odpadkov in drugega onesnaženega materiala, ki lahko nastanejo ob morebitni nezgodi zaradi razlitja ali razsutja nevarnih snovi. Onesnaženi material je treba preiskati in določiti način ukrepanja.

(6)Izvajalci in vzdrževalci obvoznice morajo imeti pripravljen načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob morebitnem razlitju onesnaževal (gorivo, olje in druge za vodne vire škodljive suspenzije), ločeno za čas gradnje in čas obratovanja obvoznice. Načrt mora vključevati način obveščanja ustreznih strokovnih služb o morebitni nezgodi, načrtovane ukrepe za preprečevanje vdora nevarnih snovi v podtalnico, ukrepe za odstranitev sedimenta in izbiro lokacije za odlaganje onesnaženega sedimenta. Med gradnjo je treba voditi evidenco nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.

(7)Pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev se upošteva obstoječa vodna pravica.

(8)Ob začetku izvajanja gradbenih del izvajalec o tem obvesti javne službe na področju urejanja voda, sedem dni pred začetkom izvajanja del se o tem obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš.

(1)Na celotni trasi obvoznice, križišč in rekonstrukcije obstoječih cest se uporabi absorpcijska obrabna plast vozišča.

(2)Na mostu prek Tolminke se izvedejo tihe dilatacije.

(3)Med gradnjo se izvajajo osnovni omilitveni ukrepi varstva pred hrupom:

-        izvajanje hrupnih gradbenih del samo ob delavnikih v času med 6.00 in 18.00 uro;

-        načrtovanje transportnih poti na gradbišče v največji možni meri izven stanovanjskih območij;

-        izvedba zaščitnih polnih varovalnih ograj za zaščito posameznih stavb z varovanimi prostori v primeru preseganja mejnih vrednosti.

Med gradnjo načrtovanih ureditev in izvajanjem drugih ureditev je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(1)Med gradnjo se ob suhem in vetrovnem vremenu zagotavlja redno vlaženje odkritih delov trase in gradbišč, prometnih in delovnih površin ter odlagališč materiala. Pri prevozu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo.

(2)Zagotovi se redno čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, po katerih poteka prevoz.

(3)Poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišča so čim krajše.

(1)Odvečni material se uporabi za gradnjo načrtovanih objektov in ureditev ter za rekultivacije. Presežek odvečnega materiala se odloži v skladu s prostorskimi akti občine.

(2)Odvečni material se ne odlaga na objekte ali območja kulturne dediščine, na območja, pomembna za ohranjanje narave, v gozdove, v pretočne profile in na brežine vodotokov ter obvodne ravnice in območja poplav. Prav tako se ne odlaga na cevovode in kablovode gospodarske javne infrastrukture in na druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali usklajene na podlagi nadzora ob izvajanju.

(3)Zagotovi se čim večja izravnava zemeljskega in gradbenega materiala na območju državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se v čim večji meri uporabi za gradnjo nasipov in za druge ureditve na območju državnega prostorskega načrta.

Prostorske ureditve, ki jih določa ta uredba, je mogoče izvajati v naslednjih etapah, ki pomenijo funkcionalno za­ključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno:

-        posamezni deli obvoznice z ureditvijo obce­stnega prostora;

-        prestavitve, zaščito, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, potrebne za izvedbo načrtovanih posegov;

-        prestavitev Dijaške ulice in pešpoti.

(1)Investitor zagotovi celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem ceste, kakor je določeno s tem državnim prostorskim načrtom za področja, ki jih določi program monitoringa, ki se izdela v času priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)V primeru poseganja na brežine se dolvodno od posega mesečno spremljajo fizikalno-kemijski parametri onesnaženja: suspendirane snovi, prevodnost, kisik, pH vrednosti, mineralna olja in adsorptivne halogene organske spojine (AOX). Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

(3)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi državnimi in lokalnimi monitoringi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke monitoringa se določijo tako, da omogočajo stalno pridobivanje podatkov. Stanje se spremlja skladno s predpisi in usmeritvami, določenimi v programu monitoringa. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(4)Ob odstopanju od dovoljenih vrednosti v času gradnje mora izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ustrezne zaščitne ukrepe, ki se določijo na podlagi rezultatov spremljanja, nadzora in drugih ugotovitev:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-        dodatne krajinskoarhitekturne ureditve;

-        ureditev za zaščito pred prekomernimi hrupnimi obremenitvami;

-        sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        spremembe rabe prostora;

-        drugi ukrepi skladno s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(5)Podatki spremljanja stanja so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(1)Ob izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti v času gradnje, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta.

(2)Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča so dopustni samo na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine ali na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, na najboljših kmetijskih zemljiščih in vodnih ter priobalnih zemljiščih. Za začasne prometne in gradbene površine ter za začasna odlagališča materiala se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge delovne površine.

(3)Trase prevoznih poti se izberejo tako, da so čim krajše, da ne prečkajo objektov in območij kulturne dediščine in da čim manj posegajo v bivalno in naravno okolje ter obstoječe ureditve.

(4)Dodatne dovozne ceste do gradbišča, odlagališča in skladišča gradbenega materiala ter nevarnih snovi, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se uredijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov, pri njihovih trasah in lokacijah se upošteva trenutna raba zemljišča in sosednjih zemljišč. Gradbeni odpadki se ne odlagajo v naravno okolje.

(5)Začasna odlagališča materiala se določijo pred gradnjo, njihove lokacije izbere pedolog na območju državnega prostorskega načrta. Uredijo se tako, da ne nastaja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.

(6)V reko Tolminko se ne odlaga ali skladišči gradbeni ali odkopni material, ne parkira gradbena mehanizacija, preprečijo se polzenje ali zdrsi brega, preperine oziroma konglomerata na zavarovano območje.

(7)Pri izvedbi mostu in začasnega varovanja izkopov na mestih podpor je obvezen stalen geotehnični nadzor.

(8)Čas izvajanja gradbenih del:

-        sečnja drevja se opravi zunaj vegetacijske sezone;

-        posek vegetacije ob Tolminki in izgradnja mostu se ne izvajata v času gnezdenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija,

-        dela na brežinah Tolminke, ki bi lahko vplivala na sproščanje suspendiranih snovi v vodo, se lahko izvajajo samo v avgustu in septembru, to je zunaj drstnega obdobja.

(9)Pri zemeljskih delih se izvajajo ukrepi za preprečitev razvoja invazivnih vrst steblik, predvsem odstranitev delov takšnih rastlin ali odstranitev zemljine z deli rastlin in odvoz na odlagališče odpadkov.

(10)Gradbišče se osvetljuje samo v primeru, kadar je to nujno potrebno, za kar se predvidi minimalno število svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe.

(11)Štori in drug material, nastali pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, strugo in obvodni prostor reke Tolminke, na območja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter na druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali niso usklajene na podlagi nadzora ob izvajanju.

(12)Gradbišče se zavaruje, tako da so zagotovljene varnost pred poplavljanjem in erozijskim delovanjem voda ter varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(1)Investitor pred začetkom izvajanja gradbenih del evidentira stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci. Ceste in poti za obvoze ali prevoze med gradnjo se pred začetkom del ustrezno uredijo. Če na objektih in napravah med gradnjo nastanejo poškodbe zaradi izvajanja del, jih je investitor dolžan obnoviti oziroma sanirati.

(2)Investitor in izvajalec sta odgovorna za vso morebitno nastalo škodo, ki na objektih gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lahko nastane kot posledica gradnje načrtovane prostorske ureditve.

(3)V primeru odkritja geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) mora izvajalec omogočiti raziskavo nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave, hkrati mora najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

(4)Obveznosti investitorja in izvajalca so tudi:

-        promet med gradnjo organizirati tako, da ni večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša, zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni, nadomestiti prekinjene obstoječe poti ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

-        omogočiti vzdrževalna in druga dela na priobalnem zemljišču in v varovalnem pasu obvoznice izvajalcu javne službe vzdrževanja vodotokov;

-        vzdrževanje varnostne ograje;

-        vzdrževanje vodne ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom;

-        izvesti odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;

-        vzdrževati celotni obcestni prostor s posebnim poudarkom na vzdrževanju zasaditev na vkopnih in nasipnih brežinah do faze, ki zagotavlja stabilnost in spontan razvoj površinskega pokrova.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ali na podlagi monitoringa pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

Do začetka gradnje ali izvajanja posameznih etap gradnje, določenih v 39. členu te uredbe, je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dovoljeno:

-        izvajanje kmetijskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, razen ureditev trajnih nasadov in agrarnih operacij,

-        vzdrževanje objektov,

-        izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve, ki so načrtovane v občinskih prostorskih aktih na tem območju te uredbe, šteje, da je spremenjen in dopolnjen:

-        Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00729-23/2013 Ljubljana, dne 16. maja 2013 EVA 2012-2430-0174 Vlada Republike Slovenije mag. Alenka Bratušek l.r. Predsednica Grafični del državnega prostorskega načrta