1. člen
V Zakonu o ratifikaciji Konvencije o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Uradni list RS – MP, št. 19/00) se za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi: Republika Slovenija v skladu z drugim odstavkom 8. člena Konvencije o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (v nadaljnjem besedilu: konvencija) podaja izjavo, da na svojem ozemlju nasprotuje neposredni vročitvi s strani diplomatskih ali konzularnih predstavnikov tuje države, razen če se listina vroča državljanu države, iz katere listina izvira. Republika Slovenija v skladu z 10. členom konvencije podaja izjavo, da je vročitev v skladu s točko a) 10. člena konvencije dovoljena pod pogojem, da so sodne listine naslovniku poslane s priporočenim pismom s povratnico in da so listine sestavljene v slovenskem jeziku, oziroma da jim je priložen prevod v slovenski jezik. Republika Slovenija v skladu z 10. členom konvencije podaja izjavo, da na svojem ozemlju nasprotuje uporabi načinov vročanja listin iz določb točk b) in c) 10. člena konvencije. Republika Slovenija v skladu z drugim odstavkom 15. člena konvencije izjavlja, da lahko slovenski sodnik ne glede na določbe prvega odstavka 15. člena konvencije izreče sodbo, tudi če ni prejel potrdila o vročitvi ali dostavi, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 15. člena konvencije. Republika Slovenija v skladu s tretjim odstavkom 16. člena konvencije izjavlja, da prošnje iz drugega odstavka 16. člena konvencije ne bo obravnavala, če je vložena po preteku roka enega leta od datuma sodbe.«.