Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2F)

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12) se v prvem odstavku 1. člena četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice EU), s tretjimi državami in ozemlji.«. V drugem odstavku se v napovednem stavku beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«. Druga alineja se spremeni tako, da se glasi: »– Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, str. 1) – z II. poglavjem četrtega dela tega zakona;«.

V prvem odstavku 2. člena se besedilo »o izogibanju dvojni obdavčitvi« črta.

V drugem, tretjem in petem odstavku 3. člena se beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«.

V četrtem odstavku 19. člena se besedilo »oziroma podatek, ali je bilo davčnemu zavezancu izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov« črta.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Generalni davčni urad in Generalni carinski urad enkrat mesečno, najkasneje do 10. v mesecu, na svojih spletnih straneh objavita podatke o zavezancih za davek, ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja v rokih, določenih s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: seznam nepredlagateljev obračunov), in o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplačane davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: seznam neplačnikov). Stari seznam se z objavo novega seznama umakne s spletnih strani.

(2)Za zapadlo neplačano obveznost iz prejšnjega odstavka se šteje davčna obveznost zavezanca za davek, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega 5.000 eurov in je starejša od 90 dni.

(3)Davčni organ iz prvega odstavka tega člena v seznamu nepredlagateljev obračunov objavi naslednje podatke o zavezancih za davek, ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec: – firmo ali ime; – sedež in poslovni naslov ter – davčno številko zavezanca za davek.

(4)Davčni organ iz prvega odstavka tega člena za zavezanca za davek, ki je pravna oseba, v seznamu neplačnikov objavi naslednje podatke: – firmo ali ime; – sedež in poslovni naslov ter – davčno številko zavezanca za davek.

(5)Za zavezanca za davek iz prvega odstavka tega člena, ki je pravna oseba, se v seznamu neplačnikov objavijo tudi podatki o fizičnih osebah, ki so na 25. dan v mesecu pred mesecem objave seznama njegovi dejanski lastniki. Za dejanskega lastnika se šteje fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik deležev ali delnic, ki predstavljajo več kot 25 % v osnovnem kapitalu te pravne osebe. Objavijo se naslednji podatki o dejanskem lastniku: – osebno ime in – datum rojstva. Podatke o dejanskih lastnikih davčnemu organu iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

(6)Za namen priprave seznama iz prvega odstavka tega člena davčni organ iz prvega odstavka tega člena posreduje seznam davčnih neplačnikov AJPES, ki na podlagi podatkov, ki se vodijo v Poslovnem registru Slovenije, in podatkov, ki se vodijo v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, pripravi podatke iz prejšnjega odstavka tega člena. Ne glede na določbe zakona, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, se za namen priprave seznama iz prejšnjega odstavka tega člena Poslovni register Slovenije poveže s Centralnim registrom nematerializiranih vrednostnih papirjev. Minister, pristojen za finance, predpiše roke in način pošiljanja podatkov med davčnim organom iz prvega odstavka tega člena in AJPES ter Centralno klirinško depotno družbo, d. d., in AJPES.

(7)Davčni organ iz prvega odstavka tega člena za zavezanca za davek, ki je fizična oseba in za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, v seznamu neplačnikov objavi naslednje podatke: – osebno ime oziroma firmo in – datum rojstva.

(8)Na zahtevo fizične osebe, ki ima pravni interes, lahko davčni organ zaradi nesporne identifikacije zavezanca za davek, ki bi v skladu s tem členom moral biti objavljen v seznamu neplačnikov, objavi tudi občino stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če nima stalnega prebivališča v RS, oziroma državo bivanja, če ne biva v Republiki Sloveniji.

(9)V seznamu neplačnikov se podatki objavijo razporejeni v razrede v odvisnosti od višine zapadlih neplačanih davčnih obveznosti.«.

V 22. členu se za besedilom »z davki« vejica in besedilo »za pobiranje katerih so pooblaščeni z zakonom« črtata.

V drugem odstavku 23. člena se na koncu 5. točke pika nadomesti s podpičjem in dodata nova 6. in 7. točka, ki se glasita: »6. ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo oziroma znanost, za ugotavljanje učinkovitosti davčnih ukrepov na področju raziskav in razvoja oziroma za analiziranje in spremljanje dodeljevanja spodbud na področju raziskav in razvoja (podatki o davčnih zavezancih, ki uveljavljajo davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ter podatki o višini olajšave); 7. ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugim izvajalcem državnih pomoči v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, za izvajanje pristojnosti o finančnih pomočeh in izpolnitev davčnih obveznosti, in sicer podatek o davčnem statusu zavezanca, kot ga določa drugi odstavek 153. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in 57/12).«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Vlada Republike Slovenije posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije podatke o stanju in gibanju davčnega dolga dvakrat letno, in sicer hkrati s predložitvijo predloga zaključnega računa proračuna za posamezno leto v revizijo računskemu sodišču in hkrati s poročilom o polletnem izvrševanju državnega proračuna.«.

V 27. členu se v 1. točki beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »unije«, v 2. točki pa se beseda »pooblaščenim« nadomesti z besedo »pristojnim«.

V 29. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.«

V četrtem odstavku 38. člena se v 2. točki beseda »originalnih« nadomesti z besedo »izvornih«. Za sedmim odstavkom se dodata nov osmi in deveti odstavek, ki se glasita: »(8) Zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo.

(9)Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema ne sme zavezancem za davek zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb.«. Za dosedanjim osmim odstavkom, ki postane deseti odstavek, se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »(11) Minister, pristojen za finance, za izvajanje osmega in devetega odstavka tega člena podrobneje predpiše zahteve za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebino, obliko, način in roke za predložitev podatkov.«.

Drugi odstavek 39. člena se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

V osmem odstavku 48. člena se za besedilom »pravnega prednika« dodata vejica in besedilo »ki bremenijo pravnega prednika kot fizično osebo,«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec lahko v 60 dneh po predložitvi davčnega obračuna, zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot, predloži popravek davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja.

(2)Davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna iz prejšnjega odstavka predloži samo enkrat.

(3)Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom je izvršilni naslov.

(4)Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom učinkuje od dneva, od katerega je učinkoval davčni obračun, ki se popravlja, če davčni zavezanec v popravljenem obračunu poveča davčno obveznost. Če davčni zavezanec zniža davčno obveznost, razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna.«.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec lahko v 12 mesecih od poteka roka za predložitev davčnega obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati na podlagi zakona o obdavčenju. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravlja predhodno predloženi davčni obračun v delu, v katerem ga spreminja.

(2)Davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna iz prejšnjega odstavka predloži samo enkrat.

(3)Popravljenemu davčnemu obračunu mora davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko.

(4)Če iz obrazložitve izhaja, da popravek davčnega obračuna ni utemeljen, davčni organ popravka davčnega obračuna ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. Če davčni zavezanec izjavi, da vztraja pri popravku, lahko davčni organ preveri utemeljenost popravka v davčnem nadzoru.

(5)Davčnemu zavezancu v tem primeru obresti ne pripadajo.

(6)Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom je izvršilni naslov.

(7)Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna.«.

Sedmi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi: »(7) Ne glede na 53., 54. in 55. člen tega zakona lahko plačnik davka predloži popravek obračuna davčnega odtegljaja večkrat, če se popravki nanašajo na različne prejemnike dohodkov.«.

V prvem odstavku 58. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. družba za upravljanje investicijskega sklada, ki izplača dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj;«. Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »(11) Če se družba za upravljanje druge države članice EU ne šteje za plačnika davka po prvem odstavku tega člena, vendar upravlja v Republiki Sloveniji oblikovani oziroma ustanovljeni investicijski sklad in izplača dohodek iz investicijskega sklada, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, se za plačnika davka šteje skrbnik premoženja investicijskega sklada, ki za sklad opravlja skrbniške storitve. Družba za upravljanje mora skrbniku zagotoviti vse podatke, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga. Družba za upravljanje in skrbnik morata določiti, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, in ko se za plačnika šteje skrbnik, določiti tudi način zagotavljanja podatkov iz prejšnjega stavka v pogodbi, ki jo skleneta še preden začne skrbnik opravljati skrbniške storitve za sklad.«.

V četrtem odstavku 79. člena se za besedo »napovedi« doda besedilo »ali carinske deklaracije«.

Za 95. členom se doda nov 95.a člen, ki se glasi: Če davčni zavezanec v primerih, ki niso določeni s 55. členom tega zakona predloži obračun davka ali popravek obračuna davka po izteku zakonskega roka, se za čas od poteka roka za plačilo davka do plačila davka obračunajo obresti po 96. členu tega zakona.«.

Peti odstavek 97. člena se črta.

Drugi odstavek 103. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni organ fizični osebi dovoli obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih, če se davek ne nanaša na opravljanje dejavnosti.«.

V prvem odstavku 111. člena se besedilo »davčnega obračuna« nadomesti z besedilom »obračuna davka«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 eurov.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V prvem odstavku 131. člena in sedmem odstavku 199. člena se beseda »Skupnosti« nadomesti z besedilom »Evropske unije«.

Naslov 166. člena se spremeni tako, da se glasi: »(vročitev sklepa o izvršbi, pravnih aktov in dokumentov)«. V prvem odstavku se na koncu stavka črta pika in doda besedilo »oziroma odprte račune.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Sklep o izvršbi iz prvega odstavka tega člena se bankam oziroma hranilnicam vroči prek informacijskega sistema za vročanje sklepov o izvršbi, ki ga upravlja davčni organ (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem za vročanje). Sklep se vroči v obliki overjene elektronske kopije sklepa (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvršbi v elektronski obliki). Elektronsko kopijo sklepa overi informacijski sistem za vročanje z varnim elektronskim podpisom davčnega organa.«. Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do enajsti odstavek, ki se glasijo: »(5) Davčni organ vroči sklep o izvršbi v elektronski obliki tako, da ga pošlje v informacijski sistem za vročanje. Banka oziroma hranilnica prevzame sklep o izvršbi v elektronski obliki, tako da z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom podpiše vročilnico. Sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni organ do 12. ure delovnega dne pošlje v informacijski sistem za vročanje, se šteje za vročenega ob 12. uri tega dne. Sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki ga davčni organ pošlje v informacijski sistem za vročanje po 12. uri, se šteje za vročenega banki oziroma hranilnici naslednji delovni dan na način, kot je to urejeno v tem členu.

(6)Banka oziroma hranilnica mora sklep o izvršbi v elektronski obliki, ki je vročen po prejšnjem odstavku, izvršiti najpozneje do 17. ure.

(7)Davčni organ preko informacijskega sistema za vročanje vroča banki oziroma hranilnici tudi druge pravne akte in pošilja dokumente, izdane v postopku davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah.

(8)Banka oziroma hranilnica davčnemu organu v zvezi s prejetim sklepom o izvršbi pošlje v informacijski sistem za vročanje dokumente in druge informacije o izvajanju davčne izvršbe.

(9)Banka oziroma hranilnica lahko določi drugo banko oziroma hranilnico kot pooblaščenko za vročitve sklepov o izvršbi v elektronski obliki, drugih pravnih aktov in dokumentov po tem členu.

(10)Minister, pristojen za finance, za uporabo v informacijskem sistemu za vročanje podrobneje predpiše vsebino, obliko in način vročanja sklepov o izvršbi v elektronski obliki, drugih pravnih aktov, dokumentov in informacij iz sedmega in osmega odstavka tega člena. Pred sprejetjem predpisa iz prejšnjega stavka pridobi minister soglasje informacijskega pooblaščenca glede ustreznosti zavarovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu za vročanje in sorazmernosti obdelave osebnih podatkov glede na druge pravne akte, dokumente in informacije.

(11)Če zaradi tehničnih težav informacijskega sistema za vročanje ni mogoče vročanje po tem členu, se vročitev sklepa o izvršbi, drugih pravnih aktov in dokumentov v izvirni fizični obliki opravi v skladu s 85. členom tega zakona.«.

Drugi odstavek 168. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu po sklepu o izvršbi na dolžnikovih računih ni nobenega priliva denarnih sredstev, banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na prejšnji odstavek banka oziroma hranilnica obdrži sklep o davčni izvršbi v svoji evidenci, kadar ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici sredstva, s katerimi ne more razpolagati. Banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, zarubi dolžnikova denarna sredstva in poplača davčni dolg, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati s sredstvi.«.

V četrtem delu se naslov II. poglavja spremeni tako, da se glasi: »Upravno sodelovanje pri obdavčevanju«.

243. člen se spremeni tako, da se glasi: To poglavje ureja načine in pogoje, na podlagi katerih Republika Slovenija daje upravno pomoč državam članicam EU pri izvajanju in uveljavljanju njihove notranje davčne zakonodaje.«.

Za 243. členom se doda nov 243.a člen, ki se glasi: Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo: 1. država prosilka je država članica EU, ki vloži zaprosilo za pomoč; 2. upravno sodelovanje pri obdavčevanju je skupni pojem, ki se nanaša na izmenjavo podatkov, prisotnost v davčnih uradih, sočasni davčni nadzor, zaprosilo za vročitev, vse to zaradi pravilne odmere davka; 3. zaprosilo za sodelovanje je skupni pojem, ki se nanaša na vse oblike upravnega sodelovanja iz prejšnje točke; 4. centralni urad za zvezo je organ, ki je po tem zakonu pristojen za stike z drugimi državami članicami EU na področju upravnega sodelovanja in stike z Evropsko komisijo v zvezi z izvajanjem Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64, z dne 11. 3. 2011, str. 1); 5. omrežje CCN je skupna platforma, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (CCN), ki ga je razvila Evropska unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčevanja; 6. avtomatična izmenjava podatkov je sistematično pošiljanje vnaprej opredeljenih podatkov drugi državi članici EU brez njenega predhodnega zaprosila v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih.«.

244. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Slovenski pristojni organ sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic EU v skladu z 243. členom tega zakona za vse vrste davkov, ki jih določajo predpisi EU ali predpisi držav članic EU, razen glede: 1. davka na dodano vrednost; 2. carin; 3. trošarin in 4. obveznih prispevkov za socialno varnost.

(2)Med davke iz prejšnjega odstavka se ne štejejo upravne takse in podobne pristojbine.«.

245. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Centralni urad za zvezo v Republiki Sloveniji je Generalni davčni urad Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

(2)Pristojni organ v skladu s tem poglavjem pošilja podatke pristojnim organom drugih držav članic EU na podlagi zaprosila (v nadaljnjem besedilu: izmenjava na podlagi zaprosila), v skladu s pogoji iz 249. člena tega zakona pa lahko pošilja podatke tudi brez zaprosila pristojnega organa (v nadaljnjem besedilu: izmenjava podatkov brez vnaprejšnjega zaprosila) in sodeluje pri sočasnih davčnih nadzorih.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov pošilja pristojnemu organu druge države članice EU podatke iz 248. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: avtomatična izmenjava podatkov).

(4)Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi ko pristojni organ zaprosi za podatke oziroma jih pridobiva z izmenjavo brez vnaprejšnjega zaprosila ali z avtomatično izmenjavo podatkov od pristojnega organa druge države članice EU.

(5)Pristojni organ prejeta zaprosila za sodelovanje takoj pošlje v izvršitev davčnemu organu, ki je v skladu z zakonom pristojen za izvršitev enakovrstnih ukrepov, kot so ukrepi, za katere organ države prosilke prosi za upravno sodelovanje.

(6)Davčni organ, ki izvaja ali je izvedel ukrepe na podlagi zaprosila za sodelovanje, obvesti o izvedenih ukrepih pristojni organ, ki zbrane podatke pošlje organu države prosilke.«.

246. člen se črta.

247. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na podlagi zaprosila organa države prosilke pristojni organ organu države prosilke pošlje vse podatke, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.

(2)Zaprosilo iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi obrazloženo zaprosilo za davčni nadzor. Če pristojni organ meni, da ta ni potreben, o razlogih takoj obvesti organ države prosilke.

(3)Pristojni organ na izrecno zaprosilo zagotovi tudi izvirne dokumente.

(4)Za zagotovitev podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ uporabi vsa pooblastila, ki mu jih daje veljavna zakonodaja v zvezi z enakovrstnimi postopki v Republiki Sloveniji.

(5)Pristojni organ posreduje podatke takoj, najpozneje pa v šestih mesecih po prejemu zaprosila. Ne glede na prejšnji stavek pristojni organ posreduje podatke v dveh mesecih po prejemu zaprosila, če z njimi že razpolaga.

(6)Pristojni organ in organ države prosilke se lahko za posamezen primer dogovorita o drugačnih rokih, kot so določeni v prejšnjem odstavku, če davčni organ utemeljeno domneva, da bo pridobivanje podatkov trajalo dlje kot šest mesecev.

(7)Prejem zaprosila iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ potrdi takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh po prejemu zaprosila.

(8)Pristojni organ v enem mesecu po prejemu zaprosila obvesti organ države prosilke o pomanjkljivostih zaprosila in potrebi po dodatnih informacijah o okoliščinah. V tem primeru začne rok iz šestega odstavka tega člena teči naslednji dan po dnevu, ko pristojni organ prejme dodatne informacije.

(9)Pristojni organ takoj, najpozneje pa v treh mesecih po prejemu zaprosila, obvesti organ države prosilke o razlogih, zaradi katerih ne more izmenjati zaprošenih podatkov v predpisanem roku, ter pri tem navede rok, v katerem bo zaprošene podatke poslal.

(10)Če pristojni organ z zaprošenimi podatki ne razpolaga, jih ne more pridobiti oziroma če v skladu z 250. členom tega zakona organu države prosilke ni dolžan nuditi pomoči, o razlogih za to takoj, najpozneje pa v enem mesecu po prejemu zaprosila obvesti organ države prosilke.«.

248. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pristojni organ z avtomatično izmenjavo podatkov sporoči organu druge države članice EU podatke o dohodkih in premoženju rezidentov te druge države članice EU, s katerimi razpolaga, in sicer o: – dohodkih iz zaposlitve; – produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih ukrepih; – lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku.

(2)Pristojni organ lahko pristojnemu organu druge države članice EU sporoči, v zvezi s katerimi vrstami dohodkov in premoženja ne želi prejemati podatkov ali da ne želi prejemati podatkov o dohodkih, ki ne presegajo določenega zneska.

(3)Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo najmanj enkrat letno, in sicer v šestih mesecih po koncu davčnega leta.

(4)Pristojni organ se lahko dogovori s pristojnim organom druge države članice EU o avtomatični izmenjavi podatkov za dodatne kategorije dohodkov in premoženja.«.

249. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pristojni organ pošlje podatke brez vnaprejšnjega zaprosila organu druge države članice EU, če: 1. utemeljeno domneva, da utegne priti do izogibanja plačilu davkov v drugi državi članici EU; 2. oseba, ki je zavezana za plačilo davka, uveljavi znižanje ali oprostitev davka v Republiki Sloveniji, kar lahko povzroči povišanje davka ali davčno obveznost v drugi državi članici EU; 3. poslovanje med davčnim zavezancem v eni državi članici EU in davčnim zavezancem v drugi državi članici EU poteka skozi eno ali več držav tako, da lahko prihranek pri davku ugotavlja ena ali druga država članica EU ali obe; 4. utemeljeno domneva, da davčni prihranek izvira iz fiktivnega prenosa dobička znotraj skupine podjetij; 5. so mu podatki, ki jih je pridobil od organa druge države članice EU omogočili, da je pridobil še dodatne informacije, ki bi bile lahko koristne za odmero davka v tej drugi državi članici EU.

(2)Pristojni organ lahko brez vnaprejšnjega zaprosila pošlje organu druge države članice EU tudi druge podatke, ki bi lahko bili koristni v zvezi z ugotavljanjem davčne obveznosti zavezanca v drugi državi članici EU, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku.

(3)Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena pristojni organ pošlje takoj, najpozneje pa v enem mesecu po tem ko z njimi razpolaga.

(4)Kadar pristojni organ prejme podatke brez vnaprejšnjega zaprosila, takoj, najpozneje pa v sedmih delovnih dneh po njihovem prejemu, potrdi prejem podatkov.«.

Za 249. členom se dodajo nov 249.a, 249.b in 249.c člen, ki se glasijo:

(1)Pristojni organ lahko, kadar meni, da je z vidika ocene uporabnosti podatkov, poslanih v skladu z 247. ali 249. členom tega zakona, to zanj pomembno, od organa države prosilke, ki mu podatke pošlje, zahteva, da mu pošlje povratne informacije čim prej, najpozneje pa v treh mesecih, po tem ko so znani rezultati uporabe.

(2)Pristojni organ na podlagi dogovora z organom države članice EU pošlje povratne informacije o uporabnosti podatkov, pridobljenih na podlagi avtomatične izmenjave podatkov, organom drugih držav članic EU enkrat letno.

(1)Zaprosila za sodelovanje in nadaljnje komuniciranje v zvezi z njimi se pošljejo, če je to mogoče, z uporabo standardnega obrazca, ki ga sprejme Evropska komisija, prek omrežja CCN.

(2)Standardni obrazec mora vsebovati podatke o identiteti osebe, na katero se podatki iz prejšnjega odstavka nanašajo, in namenu, za katerega se podatki zaprosijo, ter druge podatke v zvezi z zaprosilom, ki bi pristojnemu organu lahko olajšali izpolnitev zaprosila.

(3)Standardnemu obrazcu so lahko priloženi tudi drugi dokumenti.

Zaprosila za sodelovanje in dokumenti v zvezi z upravnim sodelovanjem so v jeziku, o katerem se dogovorita pristojni organ in organ države prosilke. Prevod v uradni jezik Republike Slovenije se zahteva, če so za to utemeljeni razlogi.«.

250. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pristojni organ lahko odkloni izpolnitev zaprosila za izmenjavo podatkov iz 247. člena tega zakona, če ugotovi, da organ države prosilke glede na okoliščine primera ni izčrpal vseh možnosti za pridobitev informacij v svoji državi, razen če bi uporaba takih postopkov v državi prosilki povzročila nesorazmerne težave.

(2)Pristojni organ ni dolžan pošiljati podatkov v skladu s tem poglavjem, če bi podatke lahko pridobil le s poizvedbami, ki jih v skladu s tem zakonom ne bi mogel izpeljati v postopku pobiranja enakovrstnega davka v Republiki Sloveniji.

(3)V skladu s tem poglavjem pristojni organ ni dolžan poslati podatkov, katerih razkritje bi pomenilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti, oziroma podatkov, katerih razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

(4)Pristojni organ lahko odkloni izmenjavo podatkov, če organ države članice EU, ki prosi za podatke, iz pravnih razlogov pristojnemu organu ne more poslati enakovrstnih podatkov.

(5)Pristojni organ obvesti organ države prosilke o razlogih za zavrnitev zaprosila za podatke.«.

251. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na podlagi pisnega zaprosila organa države prosilke lahko pristojni organ dovoli pooblaščenim uradnim osebam organa države prosilke, da so navzoče pri opravljanju nalog davčnega organa v Republiki Sloveniji. Pooblaščene uradne osebe se izkažejo s pooblastilom.

(2)Kadar pristojni organ ugodi zaprosilu, obvesti organ države prosilke o času, kraju in pogojih sodelovanja v postopku pobiranja davkov.

(3)Pristojni organ pooblaščeni uradni osebi države prosilke za namene iz prvega odstavka tega člena zagotovi pregled dokumentacije in izvode dokumentacije, do katere ima dostop.

(4)Pristojni organ lahko na podlagi posebnega dogovora z organi ene ali več držav prosilk določi, da davčni organ sodeluje v sočasnem davčnem nadzoru zavezancev za davek, ki hkrati poteka v več državah članicah EU, z namenom, da si organi teh držav članic EU izmenjajo tako pridobljene informacije. Davčni organ opravlja naloge sočasnega davčnega nadzora v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčno službo.

(5)V primeru iz prejšnjega odstavka pristojni organ obvesti pristojni organ v drugi državi članici EU o zavezancih za davek, ki jih predlaga za sočasni davčni nadzor, in razlogih zanj ter opredeli časovno obdobje opravljanja sočasnega davčnega nadzora.

(6)Po prejemu zaprosila za sočasni davčni nadzor pristojni organ potrdi sodelovanje, če je to glede na okoliščine primerno, sicer organu države prosilke pošlje obrazloženo zavrnitev.

(7)Za vsak sočasni davčni nadzor pristojni organ sporoči ime in priimek uradne osebe, odgovorne za spremljanje in usklajevanje postopka sočasnega davčnega nadzora.«.

252. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vsi podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem, se obravnavajo kot davčna tajnost.

(2)Podatki, pridobljeni v skladu s tem poglavjem, se lahko uporabijo: – v postopku pobiranja davkov iz 244. člena tega zakona, vključno z upravno ali sodno presojo, in – v kazenskem postopku, začetem zaradi kršitev davčnega prava.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pridobljeni podatki uporabijo tudi za odmero in izterjavo drugih davščin iz 215. člena tega zakona ter za odmero in izterjavo obveznih prispevkov za socialno varnost.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko pristojni organ dogovori s pristojnim organom druge države članice EU, da se podatki, ki jih je pridobil, uporabijo tudi za druge namene, vendar le, če bi v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji takšne podatke v podobnih okoliščinah lahko uporabili tudi za te druge namene.

(5)Pristojni organ lahko na podlagi vnaprejšnjega obvestila državi članici EU, od koder podatki izvirajo, te podatke posreduje na način, določen v tem poglavju, za namene uporabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, tretji državi članici EU, če meni, da bi bili lahko zanjo koristni, razen če država članica EU, od koder podatki izvirajo, temu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila nasprotuje.

(6)Podatki, poročila, izjave in vsi drugi dokumenti, ki jih pristojni organ v zvezi z izvajanjem tega poglavja pridobi od organa zaprošene države, imajo za namene dokazovanja enako dokazno moč, kot če bi bili pridobljeni od upravnega organa v Republiki Sloveniji.«.

V prvem odstavku 253. člena se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če pristojni organ države prosilke sam vročitve ne more izvesti ali če bi taka vročitev povzročila nesorazmerne težave.«.

Za 253. členom se dodata nov 253.a in 253.b člen, ki se glasita: Če je z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Republiko Slovenijo, s tretjo državo dogovorjeno širše upravno sodelovanje, kot je predvideno v tem poglavju, drugi državi članici EU takega širšega sodelovanja ni mogoče zavrniti.

(1)Ministrstvo, pristojno za finance, na način, kot ga določi Evropska komisija: a) Evropsko komisijo obvešča o podatkih iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, s katerimi razpolaga in jih lahko s pristojnimi organi drugih držav članic EU izmenjuje avtomatično v skladu s tem zakonom, ter b) Evropski komisiji najmanj enkrat letno sporoča statistične podatke o obsegu avtomatične izmenjave podatkov iz prvega odstavka 248. člena tega zakona.

(2)Ministrstvo, pristojno za finance, Evropsko komisijo obvesti tudi o vseh spremembah glede razpoložljivosti podatkov iz prvega odstavka 248. člena tega zakona ali glede obsega avtomatične izmenjave podatkov, če se ta spremeni zaradi dodatnih dogovorov z drugimi državami članicami EU ali na podlagi mednarodne pogodbe s tretjo državo.«

265. člen se spremeni tako, da se glasi: Pristojni organ za opravljanje nalog: – izmenjave podatkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene; – v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in – v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS, št. 109/10 – MP, št. 22/10) je v Republiki Sloveniji ministrstvo, pristojno za finance. Minister, pristojen za finance, lahko pooblasti Davčno upravo Republike Slovenije ali Carinsko upravo Republike Slovenije za opravljanje posameznih nalog izmenjave podatkov in nudenja pomoči po teh pogodbah.

266. člen se spremeni tako, da se glasi: Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja tega dela zakona, predvsem pa obrazce zahtevkov, ki se uporabljajo pri izvajanju IV. poglavja tega dela zakona.«.

Za prvim odstavkom 268. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma je davčni zavezanec rezident dolžan vložiti napoved, če izpolnjuje pogoje za priznanje olajšave iz tretjega odstavka 113. člena ZDoh-2 in njegovi dohodki za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja posredovanje dela dijakom in študentom v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, v davčnem letu presegajo 75 % zneska splošne olajšave po prvem odstavku 111. člena ZDoh-2.«.

Za drugim odstavkom 282. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če davčni zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, ki ni glavni delodajalec, upošteva oprostitev plačila davčnega odtegljaja, o tem obvesti tega delodajalca.«.

Za prvim odstavkom 284.b člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če davčni zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri delodajalcu, ki ni glavni delodajalec, upošteva znesek, do katerega se akontacija dohodnine ne odmeri, to uveljavlja v napovedi iz 288. člena tega zakona.«.

V petem delu se v I. poglavju v naslovu 4. podpoglavja za besedo »dohodnine« doda besedilo »in dohodnina«.

V petem delu se v I. poglavju naslov 1. točke 4. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: »1. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo«.

V prvem odstavku 298. člena se na koncu odstavka pika črta in doda besedilo »oziroma znesku dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.«.

V tretjem in devetem odstavku 304. člena se besedilo »skupni dohodek« nadomesti z besedilom »povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let«.

V petem delu se v I. poglavju naslov 2. točke 4. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: »2. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo«.

305. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec, ki v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ugotavlja davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, sam izračuna dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu. V primerih, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnih odtegljajev.

(2)Davčni obračun, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, vsebuje tudi podatke o poslovanju, ki jih davčni zavezanec vodi v evidencah v skladu s tem zakonom, drugimi predpisi in računovodskimi standardi.«.

306. člen se spremeni tako, da se glasi: Za obdobje izračuna se smiselno uporabljajo določbe 296. člena tega zakona.«.

307. člen se spremeni tako, da se glasi: Za predlaganje davčnega obračuna se smiselno uporabljajo določbe 297., 297.a in 297.b člena tega zakona, pri čemer se zadnja dva stavka prvega odstavka 297. člena tega zakona ne uporabljata.«.

Za 307. členom se dodajo novi 307.a, 307.b, 307.c, 307.č, 307.d, 307.e, 307.f in 307.g člen, ki se glasijo:

(1)Za plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter za spremembo akontacije med davčnim letom se smiselno uporabljajo določbe 298. in 299. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek v primerih, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerih davčni zavezanec plačuje od dohodkov iz dejavnosti tudi davčni odtegljaj, davčni odtegljaj izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja.

Od dohodnine, obračunane za posamezno davčno leto, se odštejeta akontacija dohodnine in davčni odtegljaj. Odštejeta se obračunana akontacija dohodnine in odtegnjen davčni odtegljaj.

Davčni zavezanec mora razliko med dohodnino od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, ter akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.

(1)Davčni zavezanec, ki je rezident, lahko uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini od dohodka iz dejavnosti, ki je obdavčen v Republiki Sloveniji, ali oprostitev v davčnem obračunu iz 305. člena tega zakona. Kadar davčni zavezanec v davčnem obračunu uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev, vsebuje davčni obračun tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti izven Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

(2)Kot ustrezna dokazila iz prejšnjega odstavka se štejejo listine, izdane s strani davčnega organa tuje države, ali drugi dokumenti, ki nedvoumno dokazujejo davčno obveznost ali plačilo davka izven Republike Slovenije.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni zavezanec zahteva vračilo davka s posebnim zahtevkom, če v davčnem obračunu ni uveljavljal odbitka davka, plačanega v tujini, ali oprostitev za dohodke, vključene v davčno osnovo. Sestavni del zahtevka so ustrezna dokazila glede davčne obveznosti v tujini, zlasti o znesku plačanega davka, osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

Če davčni zavezanec umre, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po 2. točki tega podpoglavja tega zakona, smiselno uporabljajo tudi za pooblaščence za zastopanje, pravne naslednike davčnih zavezancev oziroma skrbnike njihovega premoženja.

Če je davčnemu zavezancu v primeru, ko davčni zavezanec ni znan ali je opravilno nesposoben ali po odločbi o denacionalizaciji določen skrbnik oziroma skrbnik njegovega premoženja, se določbe, ki se nanašajo na dohodnino po 2. točki tega podpoglavja tega zakona, smiselno uporabljajo tudi za skrbnika oziroma upravljavca premoženja.

Davčni odtegljaj je akontacija dohodnine, ki jo mora v skladu s drugim odstavkom 307.a člena tega zakona izračunati, odtegniti in plačati plačnik davka za davčnega zavezanca od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in tem zakonom plačuje akontacija dohodnine z davčnim odtegljajem.

Glede roka predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov davčnemu organu se uporablja 284. člen tega zakona.«.

308. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnemu organu. Davčni zavezanec opravi priglasitev najpozneje do 31. marca leta, za katero se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 297. člena tega zakona za predhodno leto v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 295. člena tega zakona za predhodno leto. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(2)Davčni zavezanec, ki na novo začne opravljati dejavnost, opravi priglasitev iz prvega stavka prejšnjega odstavka za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(4)Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega leta oziroma do poteka roka za predložitev obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 307. člena tega zakona za predhodno leto, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v obračunu dohodnine od dohodka iz dejavnosti iz 305. člena tega zakona za predhodno leto. Obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže.

(5)Davčni zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino, za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.«.

309. člen se spremeni tako, da se glasi: Davčni organ na podlagi priglasitve davčnega zavezanca iz 308. člena tega zakona davčnega zavezanca v davčnem registru označi kot zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo dohodnine od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.«.

310. in 311. člen se črtata.

Za 312. členom se doda nov 312.a člen, ki se glasi:

(1)Gospodinjstvo, za katero se na podlagi odločb o odmeri akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, izdanih članom gospodinjstva v skladu s 315. členom tega zakona, ugotovi, da skupni dohodki članov gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v posameznem davčnem letu znašajo najmanj 200 eurov, se vpiše v davčno evidenco kot kmečko gospodinjstvo in zanj kot identifikator določi naslov.

(2)V davčno evidenco se vpišejo vsi člani kmečkega gospodinjstva.

(3)V evidenci kmečkih gospodinjstev se vodijo naslednji podatki: – naslov kmečkega gospodinjstva; – podatki o članih kmečkega gospodinjstva (ime in priimek, davčna številka, podatek, da se za člana za namene predpisov o dohodnini šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, ter podatek, ali je član nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, predstavnik kmečkega gospodinjstva za namene uveljavljanja pravice do pavšalnega nadomestila DDV ali kot davčni zavezanec za DDV ter ali je član nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.«.

Za tretjim odstavkom 313. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Akontacijo dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2, pripisanega posameznemu zavezancu, članu kmečkega gospodinjstva, davčni organ ugotovi z odločbo na podlagi podatkov izplačevalcev o izplačilih drugih dohodkov, od katerih je bila odtegnjena predhodna akontacija dohodnine.«. V četrtem odstavku, ki postane nov peti odstavek, se besedilo »Akontacijo dohodnine« nadomesti z besedilom »Predhodno akontacija dohodnine«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Za predhodno akontacijo dohodnine iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 278. do 284. člena tega zakona.«.

Tretji odstavek 315. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj iz prvega in drugega odstavka tega člena davčni organ določi tudi davčno osnovo od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisano zavezancu v skladu s četrtim in petim odstavkom 72. člena ZDoh-2, obračunano in odtegnjeno predhodno akontacijo dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine v skladu s sedmim odstavkom 129. člena ZDoh-2, pripisano tem dohodkom v skladu s šestim odstavkom 129. člena ZDoh-2, ter akontacijo dohodnine za nerezidenta, v skladu z osmim odstavkom 129. člena ZDoh-2.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) V odločbi o odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 iz prvega in drugega odstavka tega člena davčni organ odloči tudi o poračunu akontacije dohodnine od drugega dohodka iz 70. člena ZDoh-2 nerezidenta, ugotovljene v skladu z osmim odstavkom 129. člena ZDoh-2, s predhodno akontacijo dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pripisane nerezidentu, ter o vračilu akontacije dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, če ugotovi, da skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti članov kmečkega gospodinjstva znaša manj kot 200 eurov.«.

V petem delu se v I. poglavju v naslovu 6. podpoglavja besedilo »dohodka iz oddajanja premoženja v najem in« črta.

V prvem odstavku 317. člena se besedilo »dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ali« in besedilo »dohodka iz oddajanja premoženja v najem ali« črta. V drugem odstavku se besedilo »dohodek iz oddajanja premoženja v najem ali« in besedilo »oddajanja premoženja v najem ali dohodek iz« črta.

V prvem odstavku 318. člena se na dveh mestih črta besedilo »dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ali«. Drugi odstavek se črta.

319. člen se črta.

V prvem odstavku 320. člena se besedilo »dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ali« črta. Drugi odstavek se črta.

Za 322. členom se doda nov 322.a člen, ki se glasi:

(1)V primeru iz prvega odstavka 321. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v ugovoru zoper informativni izračun, razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja pri davčnem organu v sedmih dneh od izplačila dohodka. Nerezident uveljavlja dejanske stroške s pisnim zahtevkom, katerega obliko predpiše minister, pristojen za finance.

(2)V primeru iz drugega odstavka 321. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi iz 323. člena tega zakona.«.

V petem delu se v I. poglavju v naslovu 8. podpoglavja na koncu doda besedilo »in dohodka iz oddajanja premoženja v najem«.

V prvem odstavku 325. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Dohodnino od obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna:«. Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(4) Dohodnino od obresti, dohodnino od dividend in dohodnino od dohodka iz oddajanja premoženja v najem izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem, plačati pa na dan izplačila dohodka.

(5)Če obresti, dividende ali dohodek iz oddajanja premoženja v najem izplača oseba, ki ni plačnik davka, ali v primerih iz devetega odstavka tega člena, dohodnino od obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.«.

Za prvim odstavkom 326. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Napoved za odmero dohodnine iz petega odstavka 325. člena tega zakona od prejetega dohodka iz oddajanja premoženja v najem mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu v 15 dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Ne glede na prvi stavek tega odstavka vloži davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz oddajanja premoženja v najem za več mesecev v letu, napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.«. Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »drugi« nadomesti z besedo »tretji«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »drugega in četrtega« nadomesti z besedilom »tretjega in petega«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »peti« nadomesti z besedo »šesti«. V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »četrti« nadomesti z besedo »peti«.

V prvem odstavku 328. člena se za besedilom »dohodka iz kapitala« doda besedilo »in dohodka iz oddajanja premoženja v najem«. V petem odstavku se besedilo »obresti in dividend rezidenta« nadomesti z besedilom »obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem rezidenta«, besedilo »obresti in dividend, ki so obdavčene« pa z besedilom »obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki so obdavčeni«.

V prvem odstavku 329. člena se za besedilom »dohodka iz kapitala« doda besedilo »in dohodka iz oddajanja premoženja v najem«. V drugem odstavku se besedilo »obresti in dividend« nadomesti z besedilom »obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem«.

Za 329. členom se doda nov 329.a člen, ki se glasi:

(1)V primeru iz 1. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, s pisnim zahtevkom, ki ga predpiše minister, pristojen za finance. Zahtevek mora vložiti do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem organu.

(2)V primeru iz 2. točke prvega odstavka 325. člena tega zakona lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške od dohodka iz oddajanja premoženja v najem v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v napovedi iz petega odstavka 325. člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 330. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na podlagi napovedi iz prvega, drugega in tretjega odstavka 326. člena tega zakona davčni organ izda odločbo o višini dohodnine od obresti, dividend, dobička iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem v 30 dneh od dneva vložitve napovedi.«. V drugem odstavku se besedilo »tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »četrtega in petega«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Davčni organ odloči o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov iz prvega odstavka 329.a člena tega zakona v 60 dneh od dneva predložitve zahtevka.«.

V drugem odstavku 331. člena se besedilo »drugega ali četrtega« nadomesti z besedilom »tretjega ali petega«. V četrtem in sedmem odstavku se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »petega«.

V 335. členu se besedilo »obresti ali dividend« nadomesti z besedilom »obresti, dividend ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem«.

V šestem odstavku 337. člena se besedilo »držav članic EU – in dividende« nadomesti z besedilom »držav članic EU – dividende in dohodek iz oddajanja v najem«.

V petem odstavku 340. člena se besedilo »ter drugih dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine,« nadomesti z besedilom »vendar zanje davčni odtegljaj ni bil odtegnjen in plačan v skladu s 26. členom ZDavP-2D,«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod za gozdove Slovenije ter drugi izplačevalci drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, ki jih izplačujejo za račun zavezancev, članov agrarne skupnosti, skupnega pašnika ali planine, ki se po predpisih o kmetijstvu štejejo za samostojno kmetijsko gospodarstvo, za katere se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, predhodna akontacija izračuna in plača od osnove od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2, pošljejo davčnemu organu podatke, potrebne za pripis davčne osnove in predhodne akontacije dohodnine od drugih dohodkov iz 70. člena ZDoh-2 posameznemu davčnemu zavezancu ter podatke za identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov, do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Za vsako agrarno skupnost, skupni pašnik ali planino pošlje podatke po stanju na dan 30. junija leta, za katero se predhodna akontacija odmerja, in sicer enolično identifikacijo osebe, ki ji je bil dohodek izplačan, in seznam članov skupnosti fizičnih oseb, zavezancev za dohodnino od dohodkov po poglavju III.4. ZDoh-2 z enoličnimi identifikatorji ter pripadajočimi lastniškimi deleži ali deleži skupnosti, ki jih imajo v uporabi.«.

V sedmem odstavku 347. člena se v 2. točki za besedilom »v skladu s šestim odstavkom« doda besedilo »6. člena«. V devetem odstavku se v 2. točki za besedilom »v skladu s šestim odstavkom« doda besedilo »6. člena«. V dvanajstem odstavku se v 3. točki beseda »Skupnosti« nadomesti z besedilom »Evropske unije«.

V prvem odstavku 360. člena se besedilo »začetkom postopka prenehanja« nadomesti z besedo »prenehanjem«. V drugem odstavku se besedilo »dneva, ko se je začel postopek« črta.

V drugem odstavku 364. člena se beseda »oddelitve« nadomesti z besedo »razdelitve«.

Prvi odstavek 376.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Davčni zavezanec, ki je izvzel dividende in dohodke, podobne dividendam, iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, mora zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti: – dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je rezident države članice EU, ki ni Republika Slovenija, ter dokazilo o zavezanosti za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, ali – dokazilo o rezidentstvu za davčne namene izplačevalca, ki je rezident države, ki ni članica EU, oziroma potrdilo davčnih oblasti države, v kateri se nahaja poslovna enota, o obstoju te poslovne enote v času izplačila ter dokazilo o zavezanosti za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2.«.

Za četrtim odstavkom 377. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Davčni organ zavrne izdajo dovoljenja, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega do devetega odstavka 72. člena ZDDPO-2.«. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.

Za 382. členom se doda nov 382.a člen, ki se glasi:

(1)Ta člen določa postopek za obračunavanje in plačevanje davka za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(2)Za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporabljajo druge določbe tega zakona.

(3)Zavezanec iz 67.b člena ZDDPO-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov najpozneje do 31. marca davčnega obdobja, za katero priglaša ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje davčnemu organu v davčnem obračunu za predhodno obdobje. Sestavni del priglasitve je izjava zavezanca, da za davčno obdobje uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb.

(4)Zavezanec iz 67.č člena ZDDPO-2 opravi priglasitev za prvo davčno obdobje hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Sestavni del priglasitve je izjava zavezanca, da za to davčno obdobje uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb.

(5)Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v tretjem in četrtem odstavku tega člena, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(6)Šteje se, da je zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno obdobje z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca tega obdobja oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna za predhodno obdobje v davčnem obračunu za predhodno obdobje ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloženo po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže.«.

V 394. členu se v 1. točki besedilo »prvi do četrti odstavek« nadomesti z besedilom »prvi do peti odstavek«.

V prvem odstavku 397. člena se v 1. točki za številko »297.b« doda vejica in številka »307.«. V 2. točki se za številko »284.« doda vejica in številka »307.g«. 7. točka se črta. V 9. točki se besedilo »(31. in 32. člen)« nadomesti z besedilom »(31. in 32. člen ter peti odstavek 308. člena)«. Za 14. točko se doda nova 14.a točka, ki se glasi: »14.a v nasprotju z zakonom poslovni subjekt pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega ali ločenega transakcijskega računa (tretji odstavek 37. člena);«. V 15. točki se besedilo »oziroma ne zagotoviti elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način« črta, besedilo v oklepaju pa se spremeni tako, da se glasi: »(prvi do tretji odstavek in peti odstavek 38. člena zakona)«;. V 24. točki se za številko »298.« doda vejica, besedilo »člena in« pa se nadomesti z besedilom »307.a člen in«. 26. točka se črta. 39. točka se spremeni tako, da se glasi: »39. zavezanec ne zagotovi in na zahtevo davčnega organa ne predloži zahtevanih dokazil (376.a člen);«. Za 40. točko se dodata novi 41. in 42. točka, ki se glasita: »41. družba za upravljanje skrbniku ne zagotovi podatkov, ki jih skrbnik potrebuje za izpolnjevanje obveznosti plačnika davka in z njimi ne razpolaga (enajsti odstavek 58. člena); 42. družba za upravljanje in skrbnik ne določita, kdo od njiju se šteje za plačnika davka, oziroma ne določita tudi načina zagotavljanja podatkov v pogodbi (enajsti odstavek 58. člena).«.

Za 398. členom se doda nov 398.a člen, ki se glasi:

(1)Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 20.000 do 70.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 50.000 do 150.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 70.000 do 250.000 eurov, če: 1. ne zagotovi elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način (četrti odstavek 38. člena). 2. ima ali uporablja računalniški program ali elektronsko napravo, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb ali če ne zagotovi izpisa izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo (osmi odstavek 38. člena). 3. kot proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema zavezancem za davek zagotovi, omogoči ali namesti računalniški program, elektronsko napravo ali informacijski sistem, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb (deveti odstavek 38. člena).

(2)Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 4.000 do 10.000 eurov.«.

399. člen se spremeni tako, da se glasi: Ne glede na 4. in 5. točko 395. člena ter 1., 2., 6., 8., 24. in 35. točko prvega odstavka 397. člena in 398. člen tega zakona se za prekršek ne kaznujejo pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorne osebe teh oseb ter posameznik, če predložijo davčni obračun v skladu s 53., 54., 55. ali 57. členom tega zakona.«.

V 402.a členu se za besedilom »398. člena« dodata vejica in številka »398.a«

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 97/10) se v prvem odstavku 25. člena letnica »2013« nadomesti z letnico »2014«. V drugem odstavku se letnica »2012« nadomesti z letnico »2013«, letnica »2011« pa se nadomesti z letnico »2012«.

Generalni davčni urad in Generalni carinski urad prvič objavita podatke po 20. členu zakona 15. aprila 2013.

83. in 85. člen tega zakona se začneta uporabljati 31. marca 2013.

Ne glede na peti odstavek 51. člena zakona lahko davčni zavezanec, ki ugotavlja svojo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, predloži davčni obračun od dohodka iz dejavnosti za leti 2013 in 2014 v skladu s 305. členom zakona davčnemu organu tudi v papirni obliki.

Spremenjeni četrti in novi peti, šesti, sedmi, osmi ter deveti odstavek 166. člena zakona se začnejo uporabljati najpozneje 1. januarja 2015.

Ministrstvo, pristojno za finance, prvič posreduje Evropski komisiji podatke iz točke a) prvega odstavka 253.b člena zakona do 1. januarja 2014, podatke iz točke b) prvega odstavka 253.b člena zakona pa do 1. julija 2016.

(1)Davčnim zavezancem, ki so pred uveljavitvijo tega zakona morali priglasiti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2013 v skladu s 304. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12), ker je skupni dohodek njihovega kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v letu 2011 presegel 7.500 eurov, davčni organ po uradni dolžnosti odpravi odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen če zavezanec najkasneje do 15. januarja 2013 davčnega organa ne obvesti, da želi ugotavljati davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Obvestilo iz prejšnjega stavka, predloženo po roku, določenem v prejšnjem odstavku, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(2)Kmečkim gospodinjstvom se za obveznost priglasitve ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2014 v skladu s 304. členom zakona, za določitev povprečnega skupnega dohodka kmečkega gospodinjstva, kot dohodek za leto 2011 upošteva seštevek dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011 vseh članov kmečkega gospodinjstva, določen na način, ki je za ugotavljanje dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011 predpisan z zakonom, ki ureja dohodnino, in podatke centralnega registra prebivalstva na dan 30. junija 2011. Kmečka gospodinjstva, ki s povprečnim skupnim dohodkom iz let 2011 in 2012 presegajo prag, določen v 304. členu zakona, o tem obvesti davčni organ z obvestilom.

(1)Ne glede na drugi stavek prvega odstavka spremenjenega 308. člena zakona davčni zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013 najpozneje do 2. aprila 2013. Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prejšnjem stavku, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(2)Če je davčni zavezanec pred uveljavitvijo tega zakona zahteval uveljavljanje davčne osnove za leto 2013 v skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12), se šteje, da je priglasitev za leto 2013 opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom, če davčni zavezanec davčnega organa v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti o tem, da za leto 2013 ne želi ugotavljati davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu s spremenjenimi pogoji. Obvestilo iz prejšnjega stavka, predloženo po roku, določenem v prejšnjem stavku, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(3)Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja četrti odstavek spremenjenega 308. člena zakona.

(4)Ne glede na prvi odstavek novega 307.a člena zakona se za določitev in plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, za davčno leto 2013 za davčne zavezance, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, smiselno ne uporabljata prvi in peti odstavek spremenjenega 298. člena zakona. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo davčni zavezanec iz prejšnjega stavka tega člena za leto 2013 plača v znesku, ki ga izračuna sam na podlagi višine prihodkov, od katerih se je za davčno leto 2012, določala davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, višine normiranih odhodkov in stopnje dohodnine, ki sta z zakonom, ki ureja dohodnino, za dohodek iz dejavnosti, ki se ne všteva v letno davčno osnovo, določeni za leto 2013. Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije predloži davčnemu organu najpozneje do roka, določenega za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v prvem odstavku tega člena.

(5)Ne glede na spremenjeni 298. člen zakona se za določitev in plačevanje predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki se všteva v letno davčno osnovo, za davčno leto 2013 za davčne zavezance, ki so v davčnem letu 2012 ugotavljali davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, uporablja 298. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

(6)Če je davčni zavezanec v letu 2012 ali predhodnih letih ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in je pred 1. januarjem 2013 prenehal z opravljanjem dejavnosti, mora, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja dohodnino, da se prihodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja, predložiti davčni obračun v skladu s 305. in 307. členom zakona, ob smiselni uporabi 297. člena zakona, če v davčnih letih, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2013, prejme plačila prihodkov, ki so nastali v okviru opravljanja dejavnosti v davčnih letih pred 1. januarjem 2013, v katerih je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

(7)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja v primeru: 1. nadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi osebi, ki prihodke iz prejšnjega odstavka upošteva pri ugotavljanju svoje davčne osnove, ter 2. ponovnega začetka opravljanja dejavnosti po 1. januarju 2013, za davčna leta, v katerih je davčni zavezanec opravljal dejavnost.

(8)Če davčni zavezanec predloži davčni obračun v skladu s šestim odstavkom tega člena, se obravnava kot da je za davčno leto priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(9)V primeru iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se prihodki iz šestega odstavka tega člena vključijo v redni davčni obračun davčnega leta.

Ne glede na spremenjeni 340. člen zakona se za pošiljanje podatkov za davčno leto 2012 uporablja 340. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

(1)Za davčno leto 2012 se dohodnina in akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pobirata po postopkih, določenih po 1., 2. in 4. podpoglavju I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

(2)Za davčno leto 2012 se dohodnina od dohodka iz oddajanja premoženja v najem pobira po postopkih, določenih v 1., 2. in 6. podpoglavju I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

(3)Določba novega drugega odstavka 268. člena se začne uporabljati za odmero dohodnine za leto 2013.

(4)Za davčno leto 2012 se akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pobira po postopkih, določenih v 5. podpoglavju I. poglavja petega dela Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/12 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

(1)Ne glede na prvi stavek tretjega odstavka novega 382.a člena zakona zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno obdobje 2013 davčnemu organu najpozneje do 2. aprila 2013. Priglasitev, opravljeno po roku, določenem v prvem stavku tega odstavka, davčni organ s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.

(2)Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se za leto 2013 ne uporablja šesti odstavek novega 382.a člena zakona.

(1)Do sistemske ureditve se za predlaganje davčnega obračuna pri prenosu podjetja podjetnika na podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.a člena zakona.

(2)Do sistemske ureditve se za predlaganje davčnega obračuna pri prenosu dela podjetja podjetnika na podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, smiselno uporabljajo določbe 297.b člena zakona.

(3)Davčni zavezanec, ustanovljen s prenosom podjetja oziroma dela podjetja fizične osebe, ki opravlja dejavnost in predlaga davčni obračun v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, sam izračuna predhodno akontacijo, izhajajoč iz zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in je prenesla podjetje oziroma del podjetja na davčnega zavezanca, ob upoštevanju obsega prenosa in uveljavljanja ugodnosti pri prenehanju opravljanja dejavnosti fizične osebe. Obrazložen izračun davčne osnove, višino predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Izračun pripravi na obrazcu davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z izpolnitvijo samo tistih postavk, ki so potrebne za ustrezen prikaz višine davčne osnove, predhodne akontacije in obrokov predhodne akontacije.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen spremenjenega 248. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja 2015, in sicer za davčna obdobja po 1. januarju 2014, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.

(2)Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12). Št. 432-01/12-14/19 Ljubljana, dne 29. novembra 2012 EPA 663-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Gregor Virant l.r. Predsednik