2. člen

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.»zavezanci« so subjekti iz prvega odstavka 69. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11; v nadaljnjem besedilu: zakon), ki jih Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom zaveže k organiziranju obveznega varovanja na podlagi zakona in te uredbe;

2.»varnostni ukrep na varovanem območju« je varovanje ljudi in premoženja z varnostnim osebjem, sistemi tehničnega varovanja ali z obojim hkrati v skladu z zakonom;

3.»lastno varovanje« je organiziranje varovanja v okviru organizacijske strukture zavezanca, ki deluje na način in pod pogoji, določenimi z zakonom;

4.»pogodbeno varovanje« je organiziranje varovanja na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, ki je imetnik licence v skladu z zakonom;

5.»ministrstvo, pristojno za posamezno področje« je ministrstvo in drug organ, ki opravlja naloge na področjih, določenih v zakonu, ki ureja državno upravo, in zakonu, ki ureja vlado;

6.»izdelovalec načrta varovanja« je varnostni menedžer, zaposlen pri imetniku licence v skladu z zakonom.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v zakonu.