15. člen

(1)Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvajanju gradbenih del se upoštevajo naslednji pogoji:

-     ohrani se drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni predvidena zaradi gradnje ali preureditve objektov in varnosti prometa;

-     zasaditve se izvedejo z avtohtonimi ali rastiščnim razmeram prilagojenimi listavci. Obcestne zasaditve se izvedejo z gozdarskimi sadikami, drevoredne in druge parkovne zasaditve pa s sadikami parkovne kakovosti. Travne površine se glede na izpostavljenost prostora zatravijo z ustrezno mešanico;

-     pri zasaditvi se upoštevajo predpisi o cestni in železniški infrastrukturi;

-     zasaditev je nastavek za poznejše razraščanje. Vzdolž­na drevesna in grmovna zasaditev se uporablja kot obsaditev podpornih zidov, dopolnitev protihrupnih ukrepov, priključkov in deviacij ter kot zelena poteza med cestnim in železniškim prostorom.

(2)Relief se oblikuje tako, da se prilagaja naravnim reliefnim oblikam ter da se izpeljejo ustrezni prehodi brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief. Območja reliefnega preoblikovanja, nasipne in vkopne brežine se zatravijo ali zasadijo z drevesno in grmovno vegetacijo. Na območju gozda se ozelenitev izvede v skladu z gozdnogojitvenim načrtom, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije.

(3)Nasipne in vkopne brežine se izvedejo z nagibom največ 1:1,5 in zaokroženim iztekom v okoliški teren. Vkopne brežine, ki posegajo v železniški nasip in vznožja nasipov ter prehajajo s platoja na pobočja proti Savi, se izvedejo kot kamnite zložbe. Kamnite zložbe se izvedejo tako, da se omogoči zasaditev vegetacije.

(4)Podporni zidovi, ki posegajo v rečni breg, se praviloma oblikujejo v vertikalnih nagibih, v izrazito nepravilni obliki in tako, da sta omogočena ponovna ozelenitev oziroma postopna zarast poškodovane obrežne vegetacije in nastanek sekundarnih habitatov vodnih organizmov. Kjer se uredijo podporni zidov in obrežna zavarovanja v izvedbi kamen v betonu, se ureditev izvede tako, da na vidni zunanji strani beton ne prekriva kamnov oziroma skal. Na mestih, kjer so podporni zidovi, obrežna zavarovanja in temelji teh objektov pod vodo, se med skalami izvedejo globlje razpoke, ki bodo služile za skrivališča rib in drugih vodnih organizmov. Kjer je to možno, naj se razpok ne zalije z betonom. Posegi v vodna in priobalna zemljišča se izvedejo tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Pri betoniranju se prepreči izcejanje betonskih odplak v vodo.

(5)Oporni zidovi nad cesto se zaradi vidne izpostavljenosti dodatno oblikujejo v fazi izdelave projektne dokumentacije. Kjer prostor dopušča, se oporni zidovi odmaknejo od roba vozišča v skladu s predpisi, ki urejajo cestno in železniško infrastrukturo, tako da se omogoči zasaditev pasu grmovne vegetacije ob vznožju zidu. Na opornih zidovih na gozdnih pobočjih se izvede zasaditev z vrha zidu.

(6)Protihrupne ograje se zgradijo pretežno iz neprosojnega materiala, razen na cesti G2-108 Hrastnik–Zidani Most na mostu 5-01 čez Savo in na deviaciji ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče na mostu 5-04 čez Savinjo.

(7)Obrežja reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se zgradijo s spremenljivim naklonom, tako da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop do vode živalim, predvsem dvoživkam. Brežine se zatravijo ter zgornji deli zasadijo s skupinami drevesne in grmovne vegetacije ali utrdijo z vrbovimi in jelševimi popleti. Bregovi in struge rek se po končani gradnji uredijo sonaravno, ustrezno utrdijo in zasadijo z avtohtono obvodno vegetacijo.

(8)Zunanja oprema površin se na sklenjenih območjih oblikovno poenoti v materialu in barvno. Avtobusna postajališča, hodniki za pešce in klančine so asfaltirani, deloma tlakovani, omejeni z robniki ali oznakami v tlaku, ustrezno višinsko regulirani in osvetljeni.

(9)Na odseku deviacije ceste G1-5 Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče se okvirno od km 0,2 + 85 do okvirno km 0,5 + 60 med železniškima mostovoma proge Ljubljana–Zagreb in Ljubljana–Maribor izvede parkovna ureditev obcestnih površin, in sicer ureditev mešanih površin za pešce in kolesarje s tlakovanjem, postavitev košev za smeti ter zasaditev drevoreda kot dopolnitev tehničnim objektom kulturne dediščine. Novi oporni zidovi in vkopi ob dostopnih cestah železniških objektov se, kjer je mogoče, ozelenijo s pokrovnimi rastlinami, plezalkami in grmovnicami avtohtonih vrst.