32. člen

(1)Daljnovod 2 × 400 kV Cirkovce–Pince prečka večje gozdne površine in območja varovalnih gozdov. Območja križanj in odsek trase iz četrte alineje šestega odstavka tega člena so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz prikaza umestitve načrtovanih ureditev v prostor: Ureditvena situacija s prikazom križanj z infrastrukturo ter iz prikaza stanja prostora.

(2)Kadar je na območju gozdnih posek in glede na višino vodnikov to mogoče, se ohrani grmovna vegetacija. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod vodniki ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina vegetacije postopoma dviga, v vzdolžni smeri so robovi razgibani. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora (tla, naklon, meteorološko-podnebni dejavniki), od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Uporabijo se avtohtone vrste vegetacije, ki uspevajo v zdajšnjih ekoloških razmerah brez vplivanja človeka.

(3)Sanacija na območjih večjih gozdnih površin se izvede na podlagi načrtov sanacije in trajnega gospodarjenja na presekah med delovanjem daljnovoda, ki se izdelajo pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja v sodelovanju s pristojno območno enoto zavoda za gozdove. Načrti morajo vsebovati tudi ukrepe za postopno stabilizacijo gozdnega roba. Vse gozdne površine, poškodovane med gradnjo, se sanirajo takoj po končani gradnji ali v prvi sadilni sezoni.

(4)Vzdrževanje gozda v koridorju daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince poteka z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle vegetacije in invazivnih vrst.

(5)Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo obstoječe gozdne prometnice in pretok vodotokov.

(6)Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev je treba poleg že navedenih pogojev upoštevati še naslednje:

-        preprečujeta se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti na območju državnega prostorskega načrta,

-        pri vzdrževanju gozdnih posek se ne smejo uporabljati arboricidi in herbicidi,

-        na strmih pobočjih se gozd krči z ruvanjem panjev le na zemljiščih stojnih mest stebrov, sicer se drevje le prirezuje,

-        na odseku trase, ki poteka čez gričevnati del Slovenskih goric, se pri vzdrževanju gozdnih posek vzdržuje stalna pokritost tal z grmovno zarastjo in pionirsko vegetacijo.