Uredba o državnem prostorskem načrtu za prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda R26 Krašnja–Kresnice na območju Dešna

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda R26 Krašnja–Kresnice na območju Dešna (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v decembru 2011 pod številko projekta 10752 izdelal PROJEKT, d. d., Nova Gorica.

(1)Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občinah Litija in Moravče.

(3)Postopek priprave tega državnega prostorskega načrta se je zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 – popr.), pri čemer postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden.

Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, so:

-       novi odsek prestavitve obstoječega prenosnega plinovoda R26 Krašnja–Kresnice dimenzije 100 mm tlačne stopnje 50 barov na območju Dešna (v nadaljnjem besedilu: plinovod), vse z delovnim pasom in gradbišči,

-       spremljajoče ureditve: ureditev dostopnih poti, postavitev začasnih tovornih gozdarskih žičnic za transport v času gradnje in ureditev vodotokov,

-       postavitev opreme za geotehnično opazovanje.

(1)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.

(2)V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka se v skladu z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča in deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-       k. o. Drtija (1953): 721/1, 721/1, 723, 724/1, 724/2, 730/6, 734, 735, 738, 739, 741, 741, 744, 745, 746, 747/1, 749, 750, 751, 874, 876, 877, 878, 879, 880, 881, 882, 883, 884, 892, 894, 894, 895, 896/1, 896/2, 897, 898, 899, 900/3, 925, 926, 928, 929/1, 929/2, 929/3, 930/1, 931/1, 931/2, 932/1, 933/1, 933/2, 934, 938, 1121/2, 1127;

-       k. o. Ribče (2656): 523.

V območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljena naslednja območja:

-       območja začasne rabe (območja delovišč in začasnih odlagališč);

-       območja omejene rabe (plinovod, dostopne poti do plinovoda). V območju državnega prostorskega načrta se upoštevajo pogoji omejene rabe v skladu z določili 14. člena te uredbe. Zemljišča omejene rabe se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje ali se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami državnega prostorskega načrta, razen na gozdnih površinah, kjer se po selektivni odstranitvi vegetacije uredi gozdni rob.

(1)Trasa novega odseka plinovoda poteka prek območja občin Litija in Moravče. Plinovod poteka po območju gozdov in manjših območjih kmetijskih zemljišč na geološko-morfološko zelo razgibanem terenu. Od obstoječega plinovoda R26 Krašnja–Kresnice se nov odsek plinovoda odcepi v km 6+222 severozahodno od naselja Dešen. V nadaljevanju poteka v smeri proti jugozahodu ob občinski cesti Dešen–Katarija ter se pred prečkanjem iste ceste izogne večji vrtači. Za prečkanjem ceste se dvigne ob kolovozni poti do jase, kjer se obrne v smer jug. Trasa se nadaljuje nad nekategorizirano gozdno potjo. Na grebenu vzpetine Gorišca se izogne večjima vrtačama, zavije v smer vzhod–jugovzhod ter se v gozdu strmo spusti proti občinski cesti Dešen–Zgornji Prekar do grebena. Nato poteka plinovod večinoma po gozdnem območju in se spušča proti kmetiji Grošelj, kjer na travnatem območju pod kmetijo Grošelj prečka Dešenski potok in občinsko cesto, ki povezuje Dešen z glavno cesto Ribče–Litija. Plinovod nato poteka nad nekategorizirano gozdno potjo, dokler ne doseže grebena, kjer se ostro obrne v smer jug in nato v smer vzhod–jugovzhod. Po strmem spustu in prečkanju levega pritoka Dešenskega potoka se v smeri severovzhod strmo vzpne in se priključi na obstoječ plinovod R26 Krašnja–Kresnice na platoju obstoječega sekcijskega zapornega ventila.

(2)Plinovod v glavnem poteka kot nova trasa v prostoru. Od obstoječega plinovoda R26 je v celotnem poteku oddaljen manj kakor 1 km. Skupna horizontalna dolžina prestavljenega plinovoda je 2 397 m.

(1)Plinovod je visokotlačni prenosni plinovod dimenzije 100 mm s tlačno stopnjo 50 barov. Plinovod se zgradi z varjenjem jeklenih cevi, izdelanih v skladu s standardom SIST EN 10208-2, ter z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda:

-       v osnovni izvedbi: faktor 0,6;

-       v izvedbi s povečano varnostjo 1. stopnje: faktor 0,5 ali 0,6 in posebni varnostni ukrepi;

-       v izvedbi s povečano varnostjo 2. stopnje: faktor 0,4 ali 0,5 in posebni varnostni ukrepi;

-       v izvedbi s povečano varnostjo 3. stopnje: faktor 0,3 ali 0,4 in posebni varnostni ukrepi.

(2)Za kontrolo in vzdrževanje katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda, in sicer na naslednje odseke plinovoda:

-       na križanjih z drugimi kovinskimi napeljavami,

-       na prehodih čez vodotoke.

(3)Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti označena posebej, da je mogoč nadzor nad plinovodom. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in praviloma na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi na vseh prehodih cest in vodotokov ter na mestih večjih lomov trase plinovoda.

(1)Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda, sega 5 m levo od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 8 m desno od osi plinovoda (za prehod mehanizacije, varjenje cevi in polaganje plinovoda v jarek).

(2)Na strmih pobočjih je predviden transport cevi in materiala s tovorno gozdarsko žičnico. Delovni pas na teh območjih je 10 m levo od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 14 m desno od osi plinovoda (za tovorno gozdarsko žičnico).

(3)Na območjih, na katerih plinovodno omrežje prečka ali poteka prek varovanih območij, labilnih zemljišč, prečka ali poteka vzporedno z vodotoki in infrastrukturnimi objekti ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej, je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar mora izvajalec upoštevati pri izvajanju gradbenih del in montaži plinovoda. Območje delovnega pasu je v celoti znotraj območja državnega prostorskega načrta in je prikazano v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.

(4)Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja državnega prostorskega načrta.

(1)Plinovod se polaga v jarek. Pri izkopu jarka za plinovod se upošteva naklon ali tehnologija, ki zagotavlja stabilnost glede na vrsto zemljine in dejanske razmere na terenu. Na vsaki strani jarka se zagotovi prosta širina terena najmanj 1 m. Pod asfaltnimi površinami se izkop jarka obvezno izvede z vertikalnimi obodnimi stenami. Če zemljina tega ne dopušča, se jarek razpre ali izkoplje s stranicami pod dejanskim kotom notranjega trenja zemljine, ki ga določi geolog na terenu.

(2)Pri izkopu jarka se ločuje zemljino glede na njeno kakovost tako, da ne pride do mešanja humusa z ostalo zemljino. Po končani gradnji se vzpostavi prvotno stanje.

(3)Na območjih približevanja obstoječim podzemnim napeljavam se izkop izvaja ročno.

(4)Najmanjša višina prekritja plinovoda se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov.

(1)Dostopnost do trase plinovoda se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi po delovnem pasu. Za potrebe gradnje se na nekaterih lokacijah uredi dostopne poti do trase plinovoda. Dostopne poti predstavljajo navezave na obstoječe javne ceste, poti v javni rabi ali gozdne poti.

(2)Vse dostopne poti so začasne in samo za čas gradnje. Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da so v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dostopne poti se ustrezno razširijo in po potrebi utrdijo. Po končanju del se vse naknadne ureditve odstranijo, poti pa vrnejo v prvotno stanje. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da promet ni oviran.

(3)Širina koridorja posamezne dostopne poti je 3 m. Lege dostopnih poti so prikazane v grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(1)Zaradi gradnje plinovoda je predvidena odstranitev vegetacije v celotnem delovnem pasu, trajno pa je predvidena izkrčitev 5 m površine na obeh straneh plinovoda.

(2)Drevesna in grmovna vegetacija se odstrani samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanje plinovoda. Posebno pozornost se nameni območjem gozdov, obvodni in obrežni vegetaciji.

(1)Po zaključku vseh del se na območju polaganja plinovoda in območju začasnih gradbiščnih površin (odlagališča materiala, začasni gradbiščni objekti itd.) zemljišče sanira in vzpostavi prejšnje stanje.

(2)Na območju, kjer trasa poteka prek površin, zaraslih z drevjem, se sečnja izvede selektivno, tako da se v največji možni meri ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa.

(3)Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, se izvedejo v čim krajšem času po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah, ki so podvržene eroziji, se za zatravitev zagotovijo biološko inženirski ukrepi. Predvidene travne površine se zasadijo z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.

(4)Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostnega pasu na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelno vegetacijo.

(1)Pri gradnji plinovoda nastane presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala z bolj kakovostnim zaradi vgradnje drenažnega materiala v jarek in gramoznega tampona pod cestami v predvideni skupni količini približno 491 m 3.

(2)Presežek materiala se uporabi za razgrnitev v delovnem pasu plinovoda na območju odstranjene rodovitne zemlje, ob upoštevanju, da je zgornji sloj iz rodovitne zemlje v debelini najmanj 0,2 m.

(3)Presežek materiala od izkopa, ki se ne uporabi za izvedbo objektov na plinovodu in ga ni mogoče izravnati v delovnem pasu, se odvaža na urejena odlagališča.

(1)Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, in v skladu s predpisi, ki urejajo področje plinovodov, pod pogojem, da ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustne:

-       rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter vodne ureditve ali ureditve vodotokov,

-       postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda najmanj 5 m.

(2)Za posege se pridobi soglasje lastnika ali upravljavca plinovodnega omrežja.

(1)Zaradi gradnje plinovoda se prestavi, zamenja ali zaščiti objekte in naprave javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena.

(2)Projektiranje in izvedba križanj ali vzporednih potekov daljnovoda s komunalnimi, energetskimi, telekomunikacijskimi in prometnimi objekti morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav iz obveznih prilog k državnem prostorskem načrtu, če niso v nasprotju s to uredbo. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedne poteke plinovoda z infrastrukturnimi vodi obdelajo in zanje podajo ustrezne tehnične rešitve.

(3)Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca ali lastnika posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(4)Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se ti izvedejo v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ali lastnika posameznega infra­strukturnega voda.

(5)Križanja načrtovanih ureditev z obstoječimi in načrtovanimi vodi in napravami gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so prikazana v grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(1)Križanja in vzporedni poteki z lokalnim cestnim omrežjem so prikazani v grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. Prečkanja se izvedejo v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

(2)Križanja z asfaltiranimi kategoriziranimi lokalnimi cestami se izvedejo s podvrtavanjem ali prekopavanjem. Križanja z nekategoriziranimi lokalnimi cestami in potmi se izvedejo s prekopom. Plinovod se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom plinovodne cevi je najmanj 1,35 m. Po položitvi cevi se cestišče sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom.

(3)Za potrebe gradnje in obratovanja načrtovanega plinovodnega omrežja in pripadajočih objektov se zagotovijo ustrezne začasne dostopne poti v skladu z 10. členom te uredbe.

(4)Zaradi preglednosti na cesti se ves izkopan in drug gradbiščni material oddalji od ceste najmanj 3 m ali tudi več, če je to potrebno za preglednost na cesti.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda prečka in poteka v vplivnem območju vodovoda. Križanja in vzporedni poteki so prikazani v grafičnem delu grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)Vsa prečkanja obstoječega vodovodnega omrežja morajo biti izvedena tako, da vodovodno omrežje ni prizadeto ali da se ustrezno sanira.

(3)Horizontalno križanje plinovoda in vodovoda mora biti praviloma pod pravim kotom, kjer pa tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Vertikalna križanja se izvedejo tako, da je razdalja med plinovodom in vodovodom najmanj 0,50 m.

(4)Pri križanju, pri katerem ni na razpolago višinskih podatkov o vodovodu, se tega sondira. Medsebojna višinska uskladitev se izvede v fazi izvajanja.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda poteka v vplivnem območju predvidenega visokonapetostnega (110 kV) omrežja in prečka srednjenapetostno (20 kV) elektroenergetsko omrežje. Križanja in vzporedni poteki so prikazani v grafičnem delu grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. Vsa križanja se izvedejo v skladu s predpisi s področja plinovodnega in elektroenergetskega omrežja.

(2)Križanja plinovoda in elektroenergetskega omrežja se izvedejo s prekopom pod DV vodniki, z zadostno razdaljo od stojnih mest ali ozemljilnega kraka; plinovod se od slednjega oddalji za najmanj 3 m. Horizontalna križanja plinovoda in elektroenergetskih vodov morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kjer tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmak med kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,5 m.

(3)Izkopi v bližini stojnih mest nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, niso dovoljeni. Oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovodne cevi do oporišč mora biti najmanj 4 m za srednjenapetostne električne vode in 2 m za nizkonapetostne električne vode, če ni ogrožena statika oporišča.

(4)Pri delih v bližini električnih vodov in naprav se upoštevajo veljavni varnostni in tehnični predpisi. Omeji se doseg gradbenih strojev in njihovih delov, tako da se tokovodnikom ne približajo na razdaljo, manjšo od 3 m.

(1)Trasa načrtovanega plinovoda križa telekomunikacijski vod. Križanje je prikazano v grafičnem delu grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)Telekomunikacijski vodi se pred izkopom kanala za plinovod zakoličijo. Prečkanje plinovoda s telekomunikacijskim omrežjem se izvede tako, da poteka plinovod v vertikalnem odmiku od telekomunikacijskega voda v razdalji najmanj 0,50 m. Vodoravni odmik med telekomunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. V primeru križanja podzemnega telekomunikacijskega voda se mesta križanja pred izkopom jarka ročno odkopljejo in po položitvi plinovoda ustrezno zaščitijo z zaščitnimi cevmi v dolžini 3 m na vsako stran prečkanja. V bližini telekomunikacijskih vodov ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. V primeru križanja plinovoda z nadzemnim telekomunikacijskim vodom se križanje izvede s prekopom ali podvrtavanjem pod nadzemnim telekomunikacijskim vodom. Pri izvajanju del na mestih križanja s telekomunikacijskim omrežjem mora investitor zagotoviti sodelovanje upravljavca tega omrežja.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so navedeni v prikazu stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Če se med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ni ogrožena.

(3)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine: posegi na območju nacionalne prepoznavnosti se načrtujejo in izvajajo tako, da se čim manj posega v naravni relief in vegetacijo ter tako čim bolj ohranijo kulturna dediščina, naravne prvine in značilnosti kulturne krajine.

(4)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Za ohranjanje biotske raznovrstnosti se upoštevajo naslednji omilitveni ukrepi:

-       ohraniti stara drevesa na območju travniških sadovnjakov, kjer to ni mogoče, naj se odstranjena drevesa nadomestijo z novimi (ki naj bodo stare sorte sadja);

-       posek drevesne in grmovne vegetacije se izvede izven sezone gnezdenja večine vrst ptic, to je med 1. avgustom in 1. marcem;

-       na območju prečkanja potokov se ohranja naravna dinamika vodotoka in naravna struktura dna potoka;

-       odlaganje kakršnega koli materiala v vodotoke ni dovoljeno;

-       po končanih delih se prizadeta območja sanira z zasaditvijo avtohtonih dreves in zatravitvijo z avtohtonimi travnimi mešanicami;

-       zaradi preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih rastlin se uporablja le zemljina z območja posega.

(2)Gradnja na območjih, pomembnih z vidika biotske raznovrstnosti, poteka pod nadzorom pristojne službe za varstvo narave. Med gradnjo je obvezen geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojno službo za varstvo narave.

(1)Plinovod križa površinska vodotoka. Območji križanj sta prikazani v grafičnem delu grafičnega načrta 2: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)Prečkanje Dešenskega potoka se izvaja s podvrtavanjem s tehnologijo usmerjenega vrtanja z radijskim vodenjem, v strugo vodotoka se ne posega. Razdalja med temenom cevi in dnom vodotoka na mestu križanja je 6,2 m.

(3)Prečkanje levega pritoka Dešenskega potoka se izvaja s prekopom in tovarniško obbetoniranimi cevmi na najkrajši mogoči razdalji. Obloga cevi pomeni dodatno mehansko zaščito izolacije in dodatno obtežitev zaradi vzgona. Protierozijska zaščita struge na območju križanja se izvede po potrebi in navodilih geologa.

(4)Po položitvi cevi se struga na območju prečkanja zaščiti pred vodno erozijo. Izvede se ureditev s kamnito oblogo iz zaklinjenega lomljenca premera 0,6 m v obsegu najmanj 5 m vzvodno in nizvodno od plinovodne cevi ter v celotni širini delovnega pasu. Zaščita dna se vzvodno in nizvodno zaščiti s protierozijskim stabilizacijskim pragom iz skal premera 0,8 m.

(5)Teme zaščitne cevi je na globini 2,3 m pod dnom struge vodotoka. Na tej globini plinovodna cev poteka še od 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih vodotoka.

(6)Vsa predvidena betoniranja se izvajajo »v suhem«, kar pomeni vodotesno opaženje prostorov, kjer se vgrajuje beton.

(7)Križanji in posega v strugi vodotokov se izvedejo tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biološka raznovrstnost. Pri posegih v vodotoke se upošteva naslednje:

-       v največji meri se ohranja naravna obvodna zarast;

-       med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

-       v primeru onesnaženja vodotokov se obvesti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš;

-       v primeru potrebnega betoniranja se prepreči, da bi se betonske odplake, ki so strupene za ribe, izcejale v vodo;

-       proda, gramoza, peska se ne odvzema iz pomembnih delov življenjskih prostorov prosto živečih živali, z drugih delov pa le v obsegu in na način, s katerim se bistveno ne spremenijo življenjske razmere;

-       posege se načrtuje tako, da prevodna sposobnost struge vodotoka ni zmanjšana;

-       pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov. Na geološko nestabilnem terenu se dosledno upošteva navodila strokovnjakov za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečevanje plazov in utrditev terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbenega, biološkega in kemičnega utrjevanja;

-       med gradnjo se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

-       dela, ki posegajo v vodne površine, se izvajajo izven drstnih dob rib, in sicer naj se načrtovana dela izvajajo v obdobju od maja do septembra;

-       prepreči se migracija rib v predelu, v katerem se izvajajo dela;

-       o predvidenih delih na območju vodnih in priobalnih zemljišč ali v strugah vodotokov se najmanj sedem dni prej obvesti Zavod za ribištvo Slovenije. Pri tem se predloži terminski plan vseh predvidenih del in omogoči dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru;

-       na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavi prvotno stanje, območja izkopa se ustrezno zavarujejo pred erozijo. Vse ureditve strug potokov na območjih križanja s plinovodom se izvedejo z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Pri zavarovalnih ukrepih se kar najbolj uporablja naravni material (kamen, les, zaščita rastlinstva). Posegi v vodotoke potekajo pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;

-       talni pragovi vode se ne zajezijo, če pa sama zgraditev prečkanja ne dopušča potopljenih pragov, morajo biti ti na dolvodni strani oblikovani kot hrapave drče, katerih posamezne navpične stopnje ne smejo presegati 10 cm;

-       v kamniti oblogi zunanjih razpok med kamni ne sme zalivati beton.

(8)Trasa plinovoda poteka v predpisanih odmikih od vodnega zemljišča in od zgornjega roba brežine vodotoka. Kadar prostorske omejitve tega ne dopuščajo, je dovoljeno plinovod po priobalnem zemljišču speljati tako, da ne zmanjšuje obstoječe trdnosti brežin.

(9)Na odsekih, kjer plinovod poteka po priobalnih zemljiščih v času gradnje, se pri dimenzioniranju cevovodov upošteva tudi prometna obremenitev gradbene mehanizacije in predvidi ustrezna zaščita, dokler se med vzdrževalnimi deli na vodotokih uporabljajo gradbeni stroji.

(10)Pri prečkanju vodotokov se upoštevajo omilitveni ukrepi iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki obravnava omilitvene ukrepe na vodotokih s področja ohranjanja narave.

(11)Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti.

(1)Gradbena in montažna dela na plinovodu se izvajajo izven obdobij največjih kmetijskih opravil. V času gradnje se na območju delovnega pasu kmetijska dejavnost ne izvaja.

(2)Investitor med gradnjo plinovoda in po njej omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča.

(3)Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.

(4)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi na vsako stran. V tem pasu se ne sadi rastlin s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje kakor 0,5 m in se ne postavlja opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, globlje kakor 1 m nad temenom cevi.

(5)Trasa plinovoda poteka prek gozda s poudarjenimi ekološkimi, proizvodnimi in socialnimi funkcijami.

(6)Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči lastnikom gozdov gospodarjenje z gozdom in dostop do obstoječih gozdnih površin.

(7)Posegi v gozd se izvedejo tako, da je povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh kar najmanjša. Gradbiščna dela se po možnosti izvajajo zunaj vegetacijske dobe. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Posegi v gozd zunaj delovnega pasu plinovoda niso dovoljeni.

(8)Krčitev drevja se načeloma izvede v širini delovnega pasu, ki je določen v 8. členu te uredbe, trajno izkrčena površina pa ostane v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda. Posek drevja izven delovnega pasu plinovoda ni dovoljen.

(9)Po zgraditvi plinovoda se novi gozdni robovi zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. V koridorju plinovoda se omogoči rast zeliščne podrasti in grmovnic s plitvim koreninskim sistemom. Rob preseka naj bo valovit ter višinsko in horizontalno razčlenjen.

(10)Po zgraditvi plinovoda se v izpostavljenih delih, kakršni so grebeni, strma pobočja, območja tal s slabšo nosilnostjo, iglasti gozdovi, z zasaditvijo avtohtonih, rastišču primernih grmovnih in drevesnih vrst ustvari zaprte gozdne robove, ki so statično stabilnejši. Novi gozdni robovi se oblikujejo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.

(11)Globina vkopa plinovoda mora prenesti točkovne obremenitve, ki nastanejo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.

(12)Čas dela se prilagodi tako, da se ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev – zlasti v času od 1. marca do 30. junija. Hrupna dela v bližini gozda se opravijo od julija do decembra.

(13)Sečnje gozda morajo biti izvedene strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove.

(14)Posekano drevje in posekane grmovnice se odstranijo z območja poseka in nadalje uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče odstraniti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino in se ga zaradi zaščitne in varovalne funkcije pusti v gozdu, s čimer se preprečijo erozijski procesi.

(15)Med gradnjo in po izvedbi posega se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor dotlej, ohrani se obstoječe gozdne prometnice in pretok vodotokov.

(16)Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih prometnicah ter začasnih gradbenih površinah, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material.

(17)Vsi posegi v gozd in gozdni prostor se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje jih Zavod za gozdove Slovenije.

(1)Prečkanje geološko nestabilnih in labilnih območij je razvidno iz prikaza stanja prostora.

(2)Na geološko nestabilnih in labilnih območjih gradnja poteka v skladu z geološko-geomehanskim poročilom, ki je sestavni del projektne dokumentacije. Območja, ki so pred začetkom gradnje plinovoda evidentirana kot potencialno nestabilna, se predhodno sanirajo s prečnimi ali vzdolžnimi drenažami. Izlivi iz drenaž se speljejo v obstoječe vodotoke ali vodne jarke ali se razpršijo po površini, stran od labilnega območja. Lokacije geološko nestabilnih labilnih območij so prikazane v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.

(3)Prečkanje labilnega območja se izvede s tehnologijo usmerjenega vrtanja z radijskim vodenjem.

(4)Pri poteku trase prek vodotokov ali priobalnega pasu vodotokov se upoštevajo določila 22. člena te uredbe.

(5)Na območju plazov se izvaja stalni geološki nadzor.

(1)Na območjih prečkanj vodotokov se ob napovedanih obsežnih padavinah dela ne opravljajo. Postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala v struge vodotokov ni dovoljeno.

(2)Pri gradbenih delih se upoštevajo ustrezni postopki za ravnanje z gorivom in mazivom.

(3)Med gradnjo in ostalimi ureditvami je prepovedano kuriti v gozdu ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(4)Za zaščito pred požarom se plinovod z vsemi napravami izvede v skladu s predpisi o varstvu pred požarom ter graditvi, obratovanju in vzdrževanju plinovodov, pa tudi z opredeljenimi cevovodnimi razredi. Za vzdrževanje in nadzor investitor zagotovi ustrezno službo. Za nemoteno in varno delovanje plinovoda se:

-       izvaja ustrezen nadzor trase,

-       zagotovi stalna dostopnost do trase plinovoda z gradbenimi stroji za popravilo morebitnih okvar,

-       plinovod vzdržuje v skladu z navodili proizvajalca cevi: meritve katodne zaščite in gradbeno vzdrževanje,

-       traso plinovoda označi na vseh prehodih prometnic in vodotokov ter na mestih loma trase,

-       opravlja preizkus izpuščanja plina.

(1)Posegi v tla se izvedejo tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Gibanje strojev se omeji na območje delovnega pasu in zavaruje tla pred poškodbami, povzročenimi pri gradnji in po njej. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se po končani gradnji vzpostavi v prvotno stanje.

(2)Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi se loči zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev ter ob zasutju vrača plasti tal tako, kakor so si sledile pred izkopom.

(3)Pri gradnji se uporabijo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti na okolje.

(4)Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Na območju delovnega pasu se v času gradnje hrani le sprotna količina goriv, maziv in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi se zaščitijo pred možnostjo izliva v tla.

(5)Delovni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Oskrba delovnih strojev in transportnih vozil, ki se uporabljajo pri gradnji plinovoda, se načeloma izvaja izven gradbišča v ustrezno opremljenih mehaničnih delavnicah. Oskrba delovnih in transportnih vozil na območju gradbišča se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki se jih uredi tako, da ni možno odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla.

(6)Na gradbiščih se za osebje uredijo kemične sanitarije.

(7)Za preprečitev ali zmanjšanje negativnih vplivov na tla v času obratovanja se vse utrjene povezne površine opremijo z lovilniki olj.

(1)Posebni aktivni ukrepi za varstvo pred hrupom med obratovanjem plinovoda niso potrebni.

(2)V času gradnje ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa, upoštevajo se naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:

-       uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti;

-       hrupna dela naj se opravljajo v času med 7. in 19. uro;

-       podiranje dreves ter gradbena in montažna dela na območjih gozdov se opravijo zunaj obdobja gnezditve in valjenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.

(3)Med obratovanjem se pri izvajanju transporta upošteva enake pogoje kot med gradnjo.

(1)Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero se upoštevajo predpisi s področja varstva zraka.

(2)Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-       vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

-       preprečevanje raznašanja materiala z gradbišča,

-       čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,

-       protiprašno zaščito vseh gradbiščnih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz,

-       izklop motorja, če se vozila, prevozna sredstva in delovne naprave ustavijo za daljši čas.

(3)Pri poškodbah plinovoda in nenadzorovanem izpuščanju plina mora upravljavec plinovoda preprečiti izpust ter ukrepati v skladu s predpisi s področja varstva zraka in varstva pred požarom ter predpisi o graditvi, obratovanju in vzdrževanju plinovodnih omrežij.

(1)Zaradi varovanja površinskih vod in podtalnice se med gradnjo prepreči izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu ali v obdobju, v katerem se pričakuje manj padavin. Prepreči se vsakršno onesnaženje vodotokov.

(2)V času napovedanih obsežnih padavin se na območjih prečkanj vodotokov dela ne izvajajo. Izvajalec dela mora redno spremljati vremenske napovedi in temu primerno prilagoditi izvajanje del na območju poplavnih površin.

Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v eni etapi.

(1)Investitor zagotovi celostni načrt spremljanja in nadzorovanja monitoringa med gradnjo in obratovanjem plinovoda, kakor je določeno v elaboratu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni in investitor poskrbi za njihovo dostopnost.

(2)Monitoring se v času gradnje izvaja glede ustreznega ravnanja s humusom na najboljših kmetijskih zemljiščih, nadzor določanja velikosti in kakovosti poseka vegetacije, nad čim manjšo porabo prostora za gradnjo, nadzor nad takojšnjo renaturacijo okrnjenih površin po zaključku gradbenih del, nadzor nad hrupom.

(3)V času gradnje se zagotovi stalni geološko-geomehanski nadzor.

(4)Med izvajanjem del investitor zagotovi monitoring stanja na gradbišču.

(5)Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, določila te uredbe in soglasij. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov.

(6)V okviru monitoringa vplivov na okolje se med gradnjo in obratovanjem izvedejo prve meritve hrupa v skladu s predpisi, ki določajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa.

(7)Vsaki dve leti se zagotovi čiščenje plinovodnih cevovodov. Investitor v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje, predelavo in odvoz odpadkov, zagotovi odvoz kondenzatov iz separatorjev. Pri odvajanju vode po opravljenem tlačnem preizkusu se zagotovi izpolnjevanje vseh pogojev glede varstva okolja. Postopek čiščenja odobrita inšpektorata, pristojna za zdravje in okolje.

(8)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:

-       dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-       dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;

-       sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-       spremembe rabe prostora;

-       drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1)Gradbišče se uredi na območju delovnega pasu v območju državnega prostorskega načrta.

(2)Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije, če to omogočajo. Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba zadevnega in sosednjih zemljišč, pridobi soglasje lastnikov zemljišča, upošteva značilnosti zemljišča in po uporabi sanira morebitne poškodbe.

(3)V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno z dovoznimi potmi, morebitnimi odlagališči odvečnega gradbenega materiala, gradbiščnimi objekti, skladišči materiala, ki jih ni mogoče urediti na območju državnega prostorskega načrta. Trase dovoznih poti se izberejo tako, da so v čim manjši meri prizadeti bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(4)Odlagališča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih.

(5)Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala se uredi tako, da ne prihaja do erozije in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih deponij.

(6)Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda mora biti gradnja organizirana tako, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

(7)Investitor ali izvajalec pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirata stanje obstoječe infrastrukture. Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacija tako, da se prepreči kakršno koli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometna površina se sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom. Obnovijo ali sanirajo se tudi infrastrukturni objekti in naprave ter drugi objekti, ki so bili med gradnjo morebiti poškodovani.

(8)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 33. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:

-       vse ceste in poti, ki bi bile morebiti namenjene obvozu ali transportu med gradnjo, se pred začetkom del ustrezno uredi, po izgradnji plinovoda pa sanira morebitne poškodbe;

-       objekte in infrastrukturne vode ustrezno zaščititi in obnoviti ali sanirati, če so med gradnjo plinovoda zaradi izvajanja del poškodovani;

-       zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

-       zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

-       zagotoviti ustrezni potek motornega in peš prometa;

-       ustrezno urediti vse ceste, ki bi se morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz med gradnjo, po končani gradnji pa popraviti nastale poškodbe na vseh površinah;

-       gradbišče med gradnjo zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(9)Promet v času gradnje se organizira tako, da ne prihaja do zastojev na cestnem omrežju in da se zagotovijo dostopi do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku. Ob zastojih ali ovirah na cestah se vzpostavijo ustrezno označeni obvozi in se o tem obvestijo uporabniki cest.

Poleg nalog in obveznosti, navedenih v 31. in 32. členu te uredbe, so obveznosti investitorjev in izvajalcev tudi:

-       nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki so začasno izvzete iz kmetijske rabe;

-       v skladu s predpisi čim prej odpraviti morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi gradnje in obratovanja plinovoda;

-       med gradnjo in obratovanjem zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo prek obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;

-       pred gradnjo evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;

-       kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličenja tras, spremembe dokumentacije, obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb ter prekinitve prometa, ki bi nastale zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta;

-       v času gradnje sproti obveščati prebivalstvo na območju, kjer poteka trasa plinovoda, o vseh aktivnostih, ki zadevajo predmetni plinovod;

-       sanirati morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale med gradnjo;

-       povzročitelj morebitne škode glede rib ali ribolovne vode je odgovoren za dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta in na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe izvaja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor.

Do začetka izvajanja prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, okoljski, energetski in elektronski komunikacijski infra­strukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z določbami te uredbe, pod pogojem, da z njimi soglaša investitor plinovodnega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje tega državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-       Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Litija (Uradni list RS, št. 58/10 in 34/11),

-       Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986–1990, za območje Občine Moravče, dopolnitev 2004 (Uradni vestnik občine Moravče, št. 07/04) in

-       Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij za območje občine Moravče (Uradni vestnik, št. 11/06, 02/08, 06/08 in 07/09).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00729-18/2012 Ljubljana, dne 5. julija 2012 EVA 2012-2430-0105 Karta meje državnega prostorskega načrta