8. člen

(1)Javnemu uslužbencu se povrnejo stroški, nastali na službenem potovanju, na katerega je javni uslužbenec napoten z nalogom za službeno potovanje (v nadaljnjem besedilu: potni nalog). Za službeno potovanje se šteje potovanje, na katerega je napoten javni uslužbenec, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo.

(2)Kot stroški na službenem potovanju v državi se štejejo: – stroški javnega prevoza, – dnevnica kot povračilo stroškov prehrane, – kilometrina, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila, – parkirnina, – stroški prenočevanja in – drugi stroški, vezani na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.

(3)Javni uslužbenec ima pred pričetkom službenega potovanja pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje, razen v primerih, ko tega ne omogočajo veljavni predpisi.

(4)Stroški za povračilo za službena potovanja v tujino se izplačujejo v skladu z uredbo, ki ureja službena potovanja v tujino.